Uporaba tehnik gledališke improvizacije pri poučevanju italijanščine kot tujega jezika
DOI:
https://doi.org/10.4312/vestnik.14.243-257Ključne besede:
improvizacijsko gledališče, didaktika italijanščine, učne metode, sodelovalno učenje, ustvarjalnostPovzetek
Članek obravnava vpeljevanje tehnik improvizacijskega gledališča (na kratko: impro) v pouk italijanščine kot tujega jezika. V prvem, teoretičnem, delu najprej je predstavljeno improvizacijsko gledališče in poglavitna načela, ki jim pri svojem delu sledijo improvizatorji. Predstavljene so tudi ključne smernice poučevanja impra in učinki na skupino in posameznike, do katerih impro pogosto pripelje. V nadaljevanju pa so na kratko predstavljeni nekateri teoretični pedagoški in didaktični okvirji, ki poudarjajo pomen uporabe učnih metod, ki se uporabljajo (tudi) v improvizacijskem gledališču. Sem sodijo Gardnerjeva teorija mnogoterih inteligentnosti, od katerih so mnoge v šolskem okolju pogosto spregledane, konstruktivizem in njegove vzporednice z improvizacijskim gledališčem, nekaj pozornosti pa je namenjene tudi ustvarjalnosti. Drugi del je zastavljen praktično. Predstavljenih je nekaj primerov iz kratke prakse, v katero so bile vključene različne aktivnosti s področja impra. Opisane metode so bile namreč uporabljene pri pouku italijanščine kot tujega jezika v oddelku na Gimnaziji Ledina. V jedru zanimanja je bil splošen odziv na vpeljavo tovrstnih aktivnosti v pouk, pripravljenost na sodelovanje in vpliv impro aktivnosti na pomnjenje obravnavane učne snovi. Predstavljenih je nekaj konkretnih primerov in vaj iz pouka, ki jih je možno enostavno prilagoditi glede na specifičen kontekst. V zadnjem delu so predstavljeni razmisleki udeleženih dijakinj in avtorja prispevka. Na samem koncu članka so strnjeni ključni elementi, ki jih impro lahko ponudi poučevanju v šoli, tako pri poučevanju italijanščine ali katerega drugega tujega jezika, predstavljene so tudi nekatere pomanjkljivosti te kratke raziskave. Čeprav ne ponuja splošno veljavnih rezultatov, je odziv udeleženih dobro izhodišče za nadaljnje raziskovanje na tem področju.
Prenosi
Literatura
AHAC, Živa (2018) Gledališka improvizacija: vir moči v odraščanju (tesi di laurea) Lubiana: Fakulteta za socialno delo, Univerza v Ljubljani.
BARKER, Lisa Marie (2012) Under Discussion. Improvisational Theatre as a Tool for Improving Classroom Discourse. (dissertazione dottorale) Stanford: School of Education, Stanford University.
BARRETT, Frank J. (1998) Creativity and Improvisation in Jazz and Organization. Implications for Organizational Learning. Organization Science 9 (5), 605622. DOI: https://doi.org/10.1287/orsc.9.5.605
FINLAY-JOHNSON, Harriet (1912) The Dramatic Method of Teaching. Boston: Creative Media Partners, LLC.
GALLAGHER, Kathleen (2010) Improvisation and Edcuation: Learning Through? Canadian Theatre Review 143, 4246. DOI: https://doi.org/10.3138/ctr.143.42
GARDNER, Howard (1993) Multiple intelligences: The theory in practice. New York: Basic Books.
GODINA, Alessia (2012) Imparare l‘italiano recitando (tesi di laurea). Capodistria: Pedagoška fakulteta, Univerza na Primorskem.
HJULSTRÖM, Johan (2022) School – A good place for learning, but maybe not for making mistakes (tesi di laurea). Västerås: Akademin för utbildning, kultur och kommunikation, Mälardalens universitet.
JOHNSTONE, Keith (1999) Impro for Storytellers. London: Faber and Faber.
JOHNSTONE, Keith (2007) Impro. Improvisation and the Theatre. London: Methuen.
KOBOLT, Alenka/Jelena SITAR/Andreja STARE (2005) Gledališko ustvarjanje kot socialno integrativno delo z mladimi. Socialna pedagogika 9 (3), 229264.
KOLB, David A. (1984) Experiential Learning: Experience as the Source of Learning and Development. Englewood Cliffs: Prentice-Hall.
MARENTIČ POŽARNIK, Barica (2004) Konstruktivizem – kažipot ali pot do kakovostnega učenja učiteljev in učencev? B. Marentič Požarnik (ed.), Konstruktivizem v šoli in izobraževanje učiteljev. Lubiana: Center za pedagoško izobraževanje Filozofske fakultete.
MARENTIČ POŽARNIK, Barica (2004) Konstruktivizem v šoli in izobraževanje učiteljev. Lubiana: Center za pedagoško izobraževanje Filozofske fakultete.
NORMAN, John (ed.) (1981) Drama in education: A curriculum for change. Oxford: Kemble Press.
SAWYER, Keith (2015a) Creative Teaching: Collaborative Discussion as Disciplined Improvisation. Educational Researcher 33 (2), 1220. DOI: https://doi.org/10.3102/0013189X033002012
SAWYER, Keith (2015b) A Call to Action. The Challenge of Creative Teaching and Learning. Teacher College Record 117, 139. DOI: https://doi.org/10.1177/016146811511701001
SMITH, Katy/Katherine S. MCKNIGHT (2009) Remembering to Laugh and Explore: Improvisational Activities for Literacy Teaching in Urban Classrooms. International Journal of Education & the Arts 10 (12), 121.
SPOLIN, Viola (1980) Improvizacijske vaje. Lubiana: Mestno gledališče ljubljansko.
SPOLIN, Viola (1986) Theater Games for the Classroom. A Teacher‘s Handbook. Evanston: Northwestern University Press.
STRELEC, Irena (2014) Improvizacija kot medij doseganja socialnointegracijskih ciljev socialne krepitve ranljivih skupin (dissertazione dottorale). Lubiana: Pedagoška fakulteta, Univerza v Ljubljani.
ŠEčEROV, Neva/Anja ZORMAN (2008) Učni načrt. Italijanščina kot tuji in kot drugi jezik na narodno mešanem območju Slovenske Istre. Lubiana: Zavod RS za šolstvo. Ottenuto da: http://eportal.mss.edus.si/msswww/programi2016/programi/media/pdf/un_gimnazija/un_italijanscina_tuji_drugi_jezik_gimn.pdf. L‘ultimo accesso: 29. 6. 2022.
TOIVANENA, Tapio/Kauko KOMULAINENA/Heikki RUISMÄKIA (2011) Drama education and improvisation as a resource of teacher student‘s creativity. Procedia Social and Behavioral Sciences 12, 6069. DOI: https://doi.org/10.1016/j.sbspro.2011.02.010
VILČ, Sonja (2015) Collective improvisation: from theatre to film and beyond. Lubiana: Maska.
ZANDER, Lysann/Madeleine KREUZMANN/Ilka WOLTER (2014) Constructive handling of mistakes in the classroom. The conjoint power of collaborative networks and self-efficacy beliefs. Zeitschrift für Erziehungswissenschaft 17, 205223. DOI: https://doi.org/10.1007/s11618-014-0558-6
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
Avtorske pravice (c) 2022 Jošt Jesenovec
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi 4.0 mednarodno licenco.
Avtorji, ki želijo, da se njihov članek objavi v reviji, se strinjajo z naslednjimi pogoji:
- Pisci besedila potrjujejo, da so avtorji oddanega članka, ki bo predvidoma izšel v reviji Vestnik za tuje jezike v okviru Znanstvene založbe Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana) z navedbo mojega avtorstva z imenom in priimkom. O likovno-grafični in tehnični opremi dela ter o pogojih njegovega trženja odloča založnik.
- Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da na njem ne obstajajo pravice tretjih oseb in da z njim niso kršene kakšne druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter mu povrnil škodo in stroške.
- Avtorji obdržijo materialne avtorske pravice ter založniku priznajo pravico do prve izdaje članka z licenco Creative Commons Attribution-ShareAlike 4.0 International License (priznanje avtorstva in deljenje pod istimi pogoji). To pomeni, da se tako besedilo, slike, grafi in druge sestavine dela lahko prosto distribuirajo, reproducirajo, uporabljajo, priobčujejo javnosti in predelujejo, pod pogojem, da se jasno in vidno navede avtorja in naslov tega dela in da se v primeru spremembe, preoblikovanja ali uporabe tega dela v svojem delu, lahko distribuira predelava le pod licenco, ki je enaka tej.
- Avtorji lahko sklenejo dodatne ločene pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
- Pred postopkom pošiljanja ali med njim lahko avtorji delo objavijo na spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svojih spletnih straneh), k čemur jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela.
