Primerjava veznikov QUE in DA na podlagi korelativnih struktur v francoščini in srbščini
DOI:
https://doi.org/10.4312/vestnik.14.27-44Ključne besede:
korelativne strukture, que, da, francoščina, srbščinaPovzetek
V prispevku predstavljamo rezultate primerjalne analize francoskega veznika que in srbskega veznika da, katere prve izsledke smo objavili v prispevkih »QUE vs DA. Prilog proučavanju nepromenljivih kategorija reči u francuskom i srpskom jeziku« (Nasleđe 44) in »QUE vs DA ou Question sémantique vs question terminologique« (Jezici i kulture u vremenu i prostoru 9/1). V pričujočem prispevku avtorici proučujeta rabo in vrednost omenjenih veznikov v francoskih in srbskih korelativnih strukturah. Ker je koncept soodvisnosti ključen za izražanje primerjanja in posledičnosti, smo – najprej na podlagi analize besedil v francoščini, nato pa še v srbščini – poskušali odgovoriti na naslednja vprašanja: 1. Ali izražanje soodvisnosti v obeh jezikih poteka na enak način? 2. Ali je srbska ustreznica francoskega veznika que vedno veznik da? 3. Če que in da nista povsem prekrivna, kakšne so razlike med njima?
Raziskavo smo zasnovali na analizi korpusa francoskih literarnih besedil in korpusa njihovih srbskih prevodov. Naše delo je temeljilo na primerjalni analizi, kognitivni teoriji in pomenoslovnem pristopu. Rezultati raziskave kažejo, da imata veznika que in da podobne lastnosti le v korelativnih strukturah za izražanje posledičnosti, v primerjalnih korelativnih strukturah pa ima francoski que druge srbske ustreznice. Analiza je pokazala strukturne in pomenske podobnosti, pa tudi razlike med francosko in srbsko korelativno strukturo, ki v francoskem jezikoslovju v sklopu odvisnikov ni enotno definirana (opredeljena je bodisi v sklopu posledičnih odvisnikov bodisi kot posebna vrsta odvisnikov), v srbskem jezikoslovju pa je poznana kot vrsta prislovnih, tj. posledičnih odvisnikov. V skladu s tipologijama korelativnih struktur za izražanje posledičnosti Charlotte Hybertie in Miloša Kovačevića opažamo popolno ujemanje osnovnih kategorij francoskih odvisnikov za izražanje intenzivnosti in načina po Ch. Hybertie ter srbskih posledičnih odvisnikov, ki sodijo v prvo in četrto kategorijo po M. Kovačeviću.
Prenosi
Literatura
Bibliographie
BRUNOT, Ferdinand (1922) La pensée et la langue : Méthode, principes et plan d’une théorie nouvelle du langage appliquée au français. Paris : Masson et Cie.
CHARAUDEAU, Patrick (1999) Grammaire du sens et de l’expression. Paris : Hachette.
DAUZAT, Albert et al. (1971) Nouveau dictionnaire étymologique et historique (4e éd). Paris : Larousse.
GARAGNON, Anne-Marie/Frédéric CALAS (2002) La phrase complexe : de l’analyse logique à l’analyse structurale. Paris : Hachette.
GREVISSE, Maurice/André GOOSSE (2016) Le bon usage : grammaire française (16e éd). Bruxelles : De Boeck.
GUDURIĆ, Snežana/Ljubica VLAHOVIĆ (2019) Que vs da. Prilog proučavanju nepromenljivih kategorija reči u francuskom i srpskom jeziku. Nasleđe, broj 44, godina XVI, FILUM : Kragujevac, 65-77.
GUDURIĆ, Snežana/Ljubica VLAHOVIĆ (2020) QUE vs DA ou question sémantique vs question terminologique. Jezici i kulture u vremenu i prostoru 9/1, Novi Sad : Filozofski fakultet, 85-95.
HYBERTIE, Charlotte (1996) La conséquence en français. Paris : Editions Ophrys.
JAHIĆ, Dževad/Senahid HALILOVIĆ / PALIĆ, Ismail (2000) Gramatika bosanskoga jezika. Zenica : Dom štampe.
KOVAČEVIĆ, Miloš (1998) Sintaksa složene rečenice u srpskom jeziku. Beograd : Raška škola; Srbinje : Srpsko prosvjetno društvo Prosvjeta.
LE GOFFIC, Pierre (1993) Grammaire de la phrase française. Paris : Hachette.
MAINGUENEAU, Dominique (2016) Syntaxe du français (2e éd.). Paris : Hachette.
MILNER, Jean-Claude (1973) Arguments linguistiques. Paris : Mame.
PAPIĆ, Marko (1999) Gramatika francuskog jezika: Strukturalna morfosintaksa. Beograd : Zavod za udžbenike i nastavna sredstva.
PIPER, Petar/Ivan KLAJN (2017) Normativna gramatika srpskog jezika. Novi Sad : Matica Srpska.
RIEGEL, Martin/Jean-Christophe PELLAT / RIOUL, René (2011) Grammaire méthodique du français (4e éd). Paris : Presses universitaires de France.
RIVARA, René (1990) Le système de la comparaison. Sur la construction du sens dans les langues naturelles. Paris : Les éditions de Minuit.
STANOJČIĆ, Živojin/Ljubomir POPOVIĆ (2004) Gramatika srpskog jezika: udžbenik za I, II, III i IV razred srednje škole. Beograd : Zavod za udžbenike i nastavna sredstva.
STEVANOVIĆ, Mihajlo (1986) Savremeni srpskohrvatski jezik: (gramatički sistemi i kjiževnojezička norma). 2, Sintaksa (četvrto izdanje). Beograd : Naučna knjiga.
VLAHOVIĆ, Ljubica (2013) Korelativi, markeri jednakosti i nejednakosti u francuskim i srpskim komparativnim rečenicama, Zbornik Matice Srpske za filologiju i lingvistiku, LVI/2, Novi Sad : Matica Srpska, 155-168.
VLAHOVIĆ, Ljubica (2007) La corrélation dans les comparatives du français et du serbe, doktorska teza, Filozofski fakultet u Novom Sadu.
*****
Corpus
KAMI, Alber (2017) Stranac. Beograd : Kontrast izdavaštvo. Prevod : Zlatko Crnković.
KAMI, Alber (2018) Kuga. Beograd : Kontrast izdavaštvo. Prevod : Ivo Hergešić.
KAMI, Alber (2019) Pad. Beograd : Kontrast izdavaštvo. Prevod : Vuk Bijelić.
KAMI, Alber (2007) Izgnanstvo i kraljevstvo. Beograd : Paideia. Prevod : Ana Moralić.
CAMUS, Albert (2010) L’étranger. Édition numérique realisée par J.-M. Tremblay. 15.11.2020. https://www.anthropomada.com/bibliotheque/CAMUS-Letranger.pdf
CAMUS, Albert (2010) L’exil et le royaume : nouvelles. Édition numérique realisée par J.-M.Tremblay. 24. 4. 2020. http://classiques.uqac.ca/inter/info_restrictions_utilisation_oeuvres.html DOI: https://doi.org/10.1522/030174834
CAMUS, Albert (1947) La peste. Paris : Editions Gallimard.
CAMUS, Albert (2008) La chute. Paris : Editions Gallimard, Collection Folioplus classiques.
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
Avtorske pravice (c) 2022 Ljubica Vlahović, Snežana Gudurić

To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi 4.0 mednarodno licenco.
Avtorji, ki želijo, da se njihov članek objavi v reviji, se strinjajo z naslednjimi pogoji:
- Pisci besedila potrjujejo, da so avtorji oddanega članka, ki bo predvidoma izšel v reviji Vestnik za tuje jezike v okviru Znanstvene založbe Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana) z navedbo mojega avtorstva z imenom in priimkom. O likovno-grafični in tehnični opremi dela ter o pogojih njegovega trženja odloča založnik.
- Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da na njem ne obstajajo pravice tretjih oseb in da z njim niso kršene kakšne druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter mu povrnil škodo in stroške.
- Avtorji obdržijo materialne avtorske pravice ter založniku priznajo pravico do prve izdaje članka z licenco Creative Commons Attribution-ShareAlike 4.0 International License (priznanje avtorstva in deljenje pod istimi pogoji). To pomeni, da se tako besedilo, slike, grafi in druge sestavine dela lahko prosto distribuirajo, reproducirajo, uporabljajo, priobčujejo javnosti in predelujejo, pod pogojem, da se jasno in vidno navede avtorja in naslov tega dela in da se v primeru spremembe, preoblikovanja ali uporabe tega dela v svojem delu, lahko distribuira predelava le pod licenco, ki je enaka tej.
- Avtorji lahko sklenejo dodatne ločene pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
- Pred postopkom pošiljanja ali med njim lahko avtorji delo objavijo na spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svojih spletnih straneh), k čemur jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela.