Zgodnji pesniški opus Vladimirja Kaučiča – Jeana Vodaina
DOI:
https://doi.org/10.4312/vestnik.14.107-128Ključne besede:
slovenska izseljenska literatura, delavska poezija, slovensko-francoski literarni stiki, Lorena, Paul Verlaine, Jacques PrévertPovzetek
Članek predstavlja pesniški opus Vladimirja Kaučiča - Jeana Vodaina, ki je nastal med letoma 1945, ko je izdal svojo prvo pesniško zbirko Rose et noir in 1955, ko je sprejel službo pri pariški založbi Caractères, kjer je spoznaval vodilne francoske umetnike tistega časa (Tzara, Jakovski), kar je vplivalo na njegovo ustvarjanje in dojemanje umetnosti.
Kavčič se je rodil v takrat italijanski vasi Čiginj na Tolminskem. Družina se je preselila v Loreno, kjer je končal osnovno šolo in se začel preživljati kot fizični delavec. Povezal se je z delavskimi kulturnimi društvu in ustvarjal kot pesnik, slikar ter tipograf.
V članku analiziram njegove prve pesniške zbirke, in sicer Rose et noir (1945), Le toron noir (1947), A travers la lucarne (1949), L’arbre retrouvé (1951), Le jour se fera (1951), Pas de pitié pour les feuilles mortes (1951) in pesmi, ki so v tem času izšle v literarnih revijah.
Analiza je pokazala, da so bile v mladostnem obdobju Vodainove priljubljene mladostne teme narava, Lorena, tegobe delavskega razreda in življenja v sodobnem času nasploh. Kvaliteta te poezije je jezikovna spretnost in sopostavljanje delavske tematike z motivi iz narave in ljubeznijo, mestoma tudi ironijo. Vodainova zgodnja poezija je večinoma sicer shematična, deloma tudi repetitivna. Opazen je vpliv Paula Verlaine in Jacquesa Préverta. Zadnja analizirana zbirka Pas de pitié pour les feuilles mortes pomeni prelom v umetnikovem opusu, saj je v njej pesnik prvič pokazal svoj izvirni slog, ki v zbirkah zrelega obdobja pride bolj do izraza.
Prenosi
Literatura
ASSOCIATION JEAN VODAINE. http://asso.jean.vodaine.pagesperso-orange.fr/, accesso 1. 4. 2022.
BORTIGNON, Elia (1988) Les Passagers du Solstice, Mémoire et itinéraires en Lorraine du fer. Thionville: Editions Serpenoise.
BRECELJ, Marijan (1983) Grafik, slikar in tipograf ter pesnik Jean Vodaine s svojimi deli na rodnem Tolminskem. Primorski dnevnik, 39/99, p. 3.
BRIANT, Raymond (1995) Vodaine existe. Il a prouvé. Plein Chant, 57-58, pp. 19–20.
ČERNE OVEN, Petra (2002) Črkoslovje kot orodje poezije. Bad adn: Jean Vodaine (ur. Irene Mislej). Ajdovščina: Tolminski muzej in Pilonova galerija, pp. 6–25.
ČERNE OVEN, Petra (2010). Grafično razkošje Jeana Vodaina. Tolminski zbornik, 4. pp. 490–492.
DONCQUE, Marie-Paule (1997) „Bod eden“ : sois un. Jean Vodaine Le passeur des mots. Metz: Bibliothéque de Pontfroy in Luxembourg: Bibliothéque Nationale, pp. 9–26.
DONCQUE, Marie-Paule (1997a). Un horizon de plomb ou une certaine idée de la poésie. Jean Vodaine Le passeur des mots. Metz: Bibliothéque de Pontfroy in Luxembourg: Bibliothéque Nationale, pp. 27–40.
Entretien avec Dominique Pilon, le 25 novembre 2020 à Melun.
FERLEŽ, Urh (2021) Quelques remarques sur la vie et l‘œuvre de Jean Vodaine, pour honorer le centenaire de sa naissance. Vestnik za tuje jezike 13/1, pp. 297–307. DOI: https://doi.org/10.4312/vestnik.13.297-307
FERLEŽ, Urh (2022) Jean Vodaine in njegove vezi s slovensko poezijo. Jezik in slovstvo 67/1-2. 223–233. DOI: https://doi.org/10.4312/jis.67.1-2.223-233
FERNANDEZ PISLAR, Marie (2006) Slovenci v železni Loreni (1919–1939) skozi družinske pripovedi. Ljubljana: Inštitut za slovensko izseljenstvo ZRC SAZU.
GUICHARD, Bruno (1997) La typographie hysée au rang d‘art contemporain. Jean Vodaine Le passeur des mots. Metz: Bibliothéque de Pontfroy in Luxembourg: Bibliothéque Nationale, pp. 101–103.
HENHART, Marcel (1995) Un nom qui compte. Plein Chant 57–58, pp. 88.
HRIBERNIK, Jasna (2008) Bod edn – Bodi Jean Vodaine, dokumentarni portret. Dokumentarni program Televizije Slovenija.
JANGEORGES, François (1967) C‘est un petit cordonnier qui a eu … beaucoup à dire. Lorraine magazine 146, pp. 22–23.
Jean Vodaine se vrača v rodno Slovenijo. MMC, 31. mai 2007 (https://www.rtvslo.si/kultura/film/jean-vodaine-se-vraca-v-rodno-slovenijo/150911, consulté le 14. avril 2020.
La disparition de Jean Vodaine. Le Monde, le 12. aout 2006, https://www.lemonde.fr/disparitions/article/2006/08/12/jean-vodaine_803183_3382.html (14, consulté le 14 janvier 2021.
MARKALE, Jean (1951) Introduction. Vodaine, Jean Le jour se fera. Parigi: Escales, pp. 2–3.
REPÈRES (1995) Plein Chant, 57–58, pp. 5–17. DOI: https://doi.org/10.15358/0344-1369-1995-1-57
RYCZKO, Joe (1995) Entretien. Plein Chant, 57-58, pp. 61–64.
SABATIER, Robert (1988) La poésie du XXe siècle. Parigi: Albin Michel.
SUNNEN, Myriam (2018) Jean Vodaine ou la poésie dans tous ses états. Conter, Claude D. e Sunnen, Myriam (ur.) Texte et image dialogues entre arts visuels et littérature. Mersch: Centre national de littérature, pp. 15–26.
SUNNEN, Myriam, (2018a) Vodaine et les écrivains Luxembourgeois. Conter, Claude D. in Sunnen, Myriam (ur.): Texte et image dialogues entre arts visuels et littérature. Mersch: Centre national de littérature, pp. 27–43.
VODAINE, Jean (1949) A travers la lucarne. Koblenz: Vent debout.
VODAINE, Jean (1951) Le jour se fera. Parigi: Escales.
VODAINE, Jean (1951a) L’arbre retrouvé. Basse-Yutz: Courrier de la poésie.
VODAINE, Jean (1951b) Poesia senza titolo. Iô 4, pp. 10.
VODINE, Jean (1951c) Poème. Le Goéland 7/100, pp. 3.
VODAINE, Jean (1954) Pas de pitié pour les feuilles mortes. Basse-Yutz: Courrier de la poésie.
VODAINE, Jean (1955) La fille de l’orage. Caractères 11, pp. 79.
VODAINE, Jean (1995) Lettre à Raymond Briant du 9 janvier 1963. Plein Chant, 57–58. pp. 22.
VODAINE, Jean (1995a) Les faiseurs des frontières. Plein Chant, 57-58, pp. 76–78.
VODAINE, Jean (2002) Tu in tam, Odlomki iz Popotniki solsticija. Bad adn: Jean Vodaine (ur. Irene Mislej). Ajdovščina: Tolminski muzej in Pilonova galerija, pp. 46–49.
VODAINE, Jean (2016) Poèmes. Metz: Association Jean Vodaine.
VODAINE, Jean (2019) Rose et noir – Le toron noir: Metz: Association Jean Vodaine.
ŽIVLJENJEPIS VLADIMIR (FRÉDÉRIC) KAUČIČ JEAN VODAINE (2002) Bad adn: Jean Vodaine (ur. Irene Mislej). Ajdovščina: Tolminski muzej in Pilonova galerija, pp. 62–67.
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
Avtorske pravice (c) 2022 Urh Ferlež
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi 4.0 mednarodno licenco.
Avtorji, ki želijo, da se njihov članek objavi v reviji, se strinjajo z naslednjimi pogoji:
- Pisci besedila potrjujejo, da so avtorji oddanega članka, ki bo predvidoma izšel v reviji Vestnik za tuje jezike v okviru Znanstvene založbe Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana) z navedbo mojega avtorstva z imenom in priimkom. O likovno-grafični in tehnični opremi dela ter o pogojih njegovega trženja odloča založnik.
- Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da na njem ne obstajajo pravice tretjih oseb in da z njim niso kršene kakšne druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter mu povrnil škodo in stroške.
- Avtorji obdržijo materialne avtorske pravice ter založniku priznajo pravico do prve izdaje članka z licenco Creative Commons Attribution-ShareAlike 4.0 International License (priznanje avtorstva in deljenje pod istimi pogoji). To pomeni, da se tako besedilo, slike, grafi in druge sestavine dela lahko prosto distribuirajo, reproducirajo, uporabljajo, priobčujejo javnosti in predelujejo, pod pogojem, da se jasno in vidno navede avtorja in naslov tega dela in da se v primeru spremembe, preoblikovanja ali uporabe tega dela v svojem delu, lahko distribuira predelava le pod licenco, ki je enaka tej.
- Avtorji lahko sklenejo dodatne ločene pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
- Pred postopkom pošiljanja ali med njim lahko avtorji delo objavijo na spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svojih spletnih straneh), k čemur jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela.
