Primerjava razmerja med analitičnim jezikovnim znanjem in metajezikovnim zavedanjem pri enojezičnih in zaporedno dvojezičnih študentih
DOI:
https://doi.org/10.4312/vestnik.14.147-176Ključne besede:
metajezikovno zavedanje, zaporedno dvojezični posamezniki, analitično jezikovno znanjePovzetek
Analitično jezikovno znanje je pogosto predmet strokovnih razprav, njegov morebitni vpliv na metajezikovno zavedanje pa vzbuja veliko zanimanja med raziskovalci. Namen naše raziskave je bil proučiti povezavo med analitičnim jezikovnim znanjem in metajezikovnim zavedanjem. V raziskavo smo vključili 210 študentov treh javnih univerz v Turčiji, ki obiskujejo eno od naslednjih smeri študija: zgodovina in filozofija (enojezični študenti brez analitičnega jezikovnega znanja), turški jezik in književnost (enojezični študenti, ki študirajo oz. analitično proučujejo turščino, svoj materni jezik) ter poučevanje angleščine, angleški jezik in književnost (zaporedno dvojezični študenti, ki študirajo oz. analitično proučujejo angleščino, svoj drugi jezik). Sodelujoči v raziskavi so morali izpolniti vprašalnik o preteklih jezikovnih izkušnjah in opraviti test (prirejen po Ter Kuile et al., 2011), napisan v indonezijskem jeziku, da bi ocenili raven svojega metajezikovnega zavedanja. Z vprašalniki pridobljene podatke smo analizirali s pomočjo programa IBM SPSS 22, nato pa smo primerjali rezultate študentov različnih študijskih smeri. Analiza je pokazala, da so se študenti pedagoške smeri angleščine in smeri angleški jezika in književnost odrezali bistveno bolje od študentov drugih dveh študijskih smeri. Med študenti zgodovine in filozofije ter študenti turškega jezika in književnosti nismo zaznali večjih razlik. Rezultati empirične raziskave kažejo, da imajo zaporedno dvojezični posamezniki višjo stopnjo metajezikovnega zavedanja, zato bi bilo učne načrte različnih študijskih smeri smiselno prenoviti in v njih predvideti dodatne jezikovne tečaje. Večjezičnim študentom bi ob upoštevanju njihovih metajezikovnih zmožnosti lahko omogočili obiskovanje dodatnih jezikovnih izobraževanj.
Prenosi
Literatura
ATILGAN, Hakan/Adnan KAN/Nuri DOĞAN (2007) Eğitimde Ölçme ve Değerlendirme. (H. Atılgan, Ed.). Ankara, Turkey: Anı Yayıncılık.
BARAC, Raluca/Ellen BIALYSTOK (2011) Cognitive development of bilingual children. Language Teaching, 44(01), 36–54. http://doi.org/10.1017/S0261444810000339 DOI: https://doi.org/10.1017/S0261444810000339
BERKEN, Jonathan A./Vincent L. GRACCO/Denise KLEIN (2017) Early bilingualism, language attainment, and brain development. Neuropsychologia, 98, 220–227. https://doi.org/10.1016/j.neuropsychologia.2016.08.031 DOI: https://doi.org/10.1016/j.neuropsychologia.2016.08.031
BIALYSTOK, Ellen/Ellen B. RYAN (1985) Toward a definition of metalinguistic skill. Merrill-Palmer Quarterly, 31(3), 229–251.
BIALYSTOK, Ellen (2003) Bilingualism in Development: Language, Literacy,and Cognition. Cambridge: Cambridge University Press.
BROWN, James D./Theodore S. RODGERS (2003) Doing Second Language Research. Oxford, UK: Oxford University Press.
CENOZ, Jasone (2003) The additive effect of bilingualism on third language acquisition: A review. International Journal of Bilingualism, 7(1), 71–87. http://doi.org/10.1177/13670069030070010501 DOI: https://doi.org/10.1177/13670069030070010501
CUMMINS, James (1976) The influence of bilingualism on cognitive growth: A synthesis of research findings and explanatory hypotheses. Working Papers on Bilingualism, (9), 121–129.
CUMMINS, James (1978) Bilingualism and the Development of Metalinguistic Awareness. Journal of Cross-Cultural Psychology, 9(2), 131–149. http://doi.org/10.1177/002202217892001 DOI: https://doi.org/10.1177/002202217892001
CUMMINS, James (1979) Linguistic interdependence and the educational development of bilingual children. Review of Educational Research, 49(2), 222–251. http://doi.org/10.3102/00346543049002222 DOI: https://doi.org/10.3102/00346543049002222
FALK, Ylva/Christina LINDQVIST/Camilla BARDEL (2013) The role of L1 explicit metalinguistic knowledge in L3 oral production at the initial state. Bilingualism: Language and Cognition, 18(2), 1–9. http://doi.org/10.1017/S1366728913000552 DOI: https://doi.org/10.1017/S1366728913000552
GONZALVES, Lisa (2020) Development and demonstration of metalinguistic awareness in adult ESL learners with emergent literacy. Language Awareness, 30(2), 134-151. https://doi.org/10.1080/09658416.2020.1776721 DOI: https://doi.org/10.1080/09658416.2020.1776721
HAKUTA, Kenji/Judith SUBEN (1985) Bilingualism and cognitive development. Annual Review of Applied Linguistics, 6, 35–45. DOI: https://doi.org/10.1017/S0267190500003044
HAKUTA, Kenji (1986) Bilingualism and intelligence. In MIRROR OF LANGUAGE The Debate on Bilingualism (pp. 14–44). New York: Basic Books.
HAKUTA, Kenji (1987) Degree of bilingualism and cognitive ability in mainland Puerto Rican children. Child Development, 58(5), 1372–1388. http://doi.org/10.1111/1467-8624.ep8591435 DOI: https://doi.org/10.2307/1130628
HAKUTA, Kenji/Eugene E. GARCIA (1989) Bilingualism and education. American Psychologist, 44(2), 374–379. http://doi.org/10.1037//0003-066X.44.2.374 DOI: https://doi.org/10.1037/0003-066X.44.2.374
HU, Guangwei (2011) Metalinguistic knowledge, metalanguage, and their relationship in L2 learners. System, 39(1), 63–77. http://doi.org/10.1016/j.system.2011.01.011 DOI: https://doi.org/10.1016/j.system.2011.01.011
KOPEČKOVÁ, Romana (2018) Exploring metalinguistic awareness in L3 phonological acquisition: the case of young instructed learners of Spanish in Germany. Language Awareness, 27(1-2), 153-166. https://doi.org/10.1080/09658416.2018.1432629. DOI: https://doi.org/10.1080/09658416.2018.1432629
LAUCHLAN, Fraser/Marinella PARISI/Roberta FADDA (2012) Bilingualism in Sardinia and Scotland: Exploring the cognitive benefits of speaking a “minority” language. International Journal of Bilingualism, 17(1), 43–56. http://doi.org/10.1177/1367006911429622 DOI: https://doi.org/10.1177/1367006911429622
MACKEY, Alison/Susan M. GASS (2005) Second Language Research: Methodology and Design. New Jersey: Lawrence Erlbaum Associates.
MERTZ, Elizabeth/Jonathan YOVEL (2009) Metalinguistic Awareness. In Cognition and Pragmatics (pp. 250–271). Amsterdam/Philadelphia: John Benjamins Publishing Company. DOI: https://doi.org/10.1075/hoph.3.13mer
PARADIS, Michel (2004) A Neurolinguistic Theory of Bilingualism. Amsterdam/Philadelphia: John Benjamins Publishing Company. http://doi.org/10.1075/sibil.18 DOI: https://doi.org/10.1075/sibil.18
RICCIARDELLI, Lina A. (1992) Bilingualism and cognitive development in relation to threshold theory. Journal of Psycholinguistic Research, 21(4), 301–316. http://doi.org/10.1007/BF01067515 DOI: https://doi.org/10.1007/BF01067515
ROEHR, Karen (2007) Metalinguistic knowledge and language ability in university-level L2 learners. Applied Linguistics, 29(2), 173–199. http://doi.org/10.1093/applin/amm037 DOI: https://doi.org/10.1093/applin/amm037
ROMAINE, Suzanne (2013) The bilingual and multilingual community. In Bhatia, T. K./W. C. Ritchie (Eds.), The Handbook of Bilingualism and Multilingualism (2nd ed., pp. 445–465). Wiley-Blackwell. DOI: https://doi.org/10.1002/9781118332382.ch18
TER KUILE, Hagar/Michiel VELDHUIS/Suzanne C. VAN VEEN/Jelte M. WICHERTS (2011) Bilingual education, metalinguistic awareness, and the understanding of an unknown language. Bilingualism: Language and Cognition, 14(02), 233–242. http://doi.org/10.1017/S1366728910000258 DOI: https://doi.org/10.1017/S1366728910000258
WOLL, Nina (2019) How French speakers reflect on their language: A critical look at the concept of metalinguistic awareness. Language Awareness, 28(1), 49-73. https://doi.org/10.1080/09658416.2019.1567743 DOI: https://doi.org/10.1080/09658416.2019.1567743
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
Avtorske pravice (c) 2022 Birtan Baytar, İsmail Çakır
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi 4.0 mednarodno licenco.
Avtorji, ki želijo, da se njihov članek objavi v reviji, se strinjajo z naslednjimi pogoji:
- Pisci besedila potrjujejo, da so avtorji oddanega članka, ki bo predvidoma izšel v reviji Vestnik za tuje jezike v okviru Znanstvene založbe Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana) z navedbo mojega avtorstva z imenom in priimkom. O likovno-grafični in tehnični opremi dela ter o pogojih njegovega trženja odloča založnik.
- Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da na njem ne obstajajo pravice tretjih oseb in da z njim niso kršene kakšne druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter mu povrnil škodo in stroške.
- Avtorji obdržijo materialne avtorske pravice ter založniku priznajo pravico do prve izdaje članka z licenco Creative Commons Attribution-ShareAlike 4.0 International License (priznanje avtorstva in deljenje pod istimi pogoji). To pomeni, da se tako besedilo, slike, grafi in druge sestavine dela lahko prosto distribuirajo, reproducirajo, uporabljajo, priobčujejo javnosti in predelujejo, pod pogojem, da se jasno in vidno navede avtorja in naslov tega dela in da se v primeru spremembe, preoblikovanja ali uporabe tega dela v svojem delu, lahko distribuira predelava le pod licenco, ki je enaka tej.
- Avtorji lahko sklenejo dodatne ločene pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
- Pred postopkom pošiljanja ali med njim lahko avtorji delo objavijo na spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svojih spletnih straneh), k čemur jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela.
