Didaktika in metodologija poučevanja in učenja ritma francoskega jezika pri odraslih
Stanje in perspektive
DOI:
https://doi.org/10.4312/vestnik.14.177-195Ključne besede:
ritem govorjene francoščine, metodologija, definicija, poučevanje in učenje, zaznavanje, verbo-tonalnoPovzetek
Strokovnjaki s področja didaktike in metodike jezikov poučevanju in učenju ritma izbranega jezika – v našem primeru francoščine – ne posvečajo posebne pozornosti, čeprav je jezikovni ritem prvina, ki je ni mogoče ločiti od intonacije, glasov in sporazumevalnega sistema nasploh. V raziskavi smo španske študente francoščine spraševali o njihovem pogledu na poučevanje jezikovnega ritma ter analizirali nekaj sodobnih priročnikov za poučevanje odraslih (splošne priročnike za učenje francoščine in dopolnilne priročnike za učenje fonetike). Raziskava je pokazala vrzeli in neskladja na področju poučevanja in učenja jezikovnega ritma, čeprav gre za jezikovno prvino, ki je tako kot druge govorne prvine ključna za brezhibno sporazumevanje in kakovostno govorno izražanje. Novosti, predstavljene v dodatku Skupnega evropskega referenčnega okvira za jezike (CEFR) leta 2018, ne predvidevajo prednostne obravnave prozodičnih prvin jezika. Pomembno je torej, da ponovno opredelimo pojem ritem, ki je bil na področju poučevanja jezikov omenjen že leta 1976, in da poudarimo pomen opozarjanja na tonalnost besed pri poučevanju in učenju jezikov od 50. let 20. stoletja dalje. Rezultati analize kažejo na namerno ali nenamerno zmanjšan obseg poučevanja in učenja ritma francoskega jezika v primerjavi s priporočili učbenikov, ki jih je oblikoval in za mednarodni trg izdal Center za raziskave in študije za širjenje francoskega jezika (CREDIF), ki je leta 1996 nenadoma prenehal z delovanjem. Hkrati je naša raziskava pokazala veliko zanimanje študentov za učenje ritma kot prvine francoskega jezika in kulture.
Prenosi
Literatura
Sources classiques
AUBIN, Sophie (1996) La didactique de la musique du français : sa légitimité, son interdisciplinarité. Thèse de doctorat dirigée par Jacques Cortès, Université de Rouen Normandie, France ; 1997. Villeneuve d’Ascq : Presses Universitaires du Septentrion.
CUQ, Jean-Pierre (Dir.) (2003) Dictionnaire de didactique du français langue étrangère et seconde. Asdifle, Paris : CLE International.
GALISSON, Robert/Daniel COSTE (Dir.) (1976) Dictionnaire de didactique des langues. Paris : Hachette. GUIMBRETIERE, Elisabeth (1994) Phonétique et enseignement de l‘oral. Paris : Didier-Hatier.
GUBERINA, Petar (1974) La parole dans la méthode SGAV. Le français dans le monde, 103, 49-54.
LHOTE, Élisabeth (Dir.) (1987) À la découverte des paysages sonores des langues.
Besançon : Presses universitaires de Franche-Comté.
LHOTE, Élisabeth (2001) Pour une didactologie de l‘oralité. Éla. Études de linguistique appliquée, vol. 123-124, no. 3-4, 445-453. DOI: https://doi.org/10.3917/ela.123.0445
LLORCA, Régine (1998) Les Ritmimots, exercices de groupes avec la voix et le geste sur les rythmes du français parlé. Munich : Bayerischer Rundfunk.
PAGEL, Dario/ Édith MADELENI/ François WIOLAND (2012) Le rythme du français parlé. Hachette Français langue étrangère, Coll. F.
RENARD, Raymond (1971) La méthode verbo-tonale de correction phonétique. Paris : Didier Erudition- Mons : Centre international de phonétique appliquée (CIPA).
RIVENC, Paul (1962) Voix et images de France. Cours CREDIF. Paris : Didier.
RIVENC, Paul (2013) Charles Bally et Petar Guberina, inspirateurs audacieux de la didactique moderne des langues Synergies Espagne 6 [en ligne] 145-159. https://gerflint.fr/Base/Espagne6/Article10Paul_Rivenc.pdf, consulté le 15 mai 2022.
ROBERT, Jean-Pierre (2008) Dictionnaire pratique de didactique du FLE. 2º édition revue et augmentée. Prise en compte détaillée du Cadre européen commun de référence pour les langues. Paris : Éditions Ophrys. Coll. L’essentiel français, dirigée par Catherine Fuchs.
*****
Manuels
ABRY, Dominique/ Marie-Laure CHALARON (2012) Les 500 exercices de phonétique. B1/B2. Paris : Hachette français langue étrangère.
BARTHE, Marie/ Bernadette CHOVELON (2018) Je lis, j’écris le français. Cahier d’autonomie.Presses Universitaires de Grenoble, FLE-PUG.
BRIET, Geneviève/ Valerie COLLIGE/ Emmanuelle RASSART (2014) La prononciation en classe. Presses Universitaires de Grenoble, Coll. Les outils malins du FLE.
CHARLIAC, Lucile et al. (2018) (2e éd.). Phonétique progressive du français. A1 débutant. Paris : CLE international.
CHARLIAC, Lucile/ Annie-Claude MOTRON (2018) Phonétique progressive du français. B2/C1 Avancé. Paris : CLE international.
*****
Sources récentes
AUBIN, Sophie (2022) Conscience musicale du français langue parlée : éléments pour son conditionnement didactique. Glottodidactica. An International Journal of Applied Linguistics en ligne, 49(1), 15-34. https://doi.org/10.14746/gl.2022.49.1.02, consulté le 15 mai 2022. DOI: https://doi.org/10.14746/gl.2022.49.1.02
Conseil de l’Europe (2018) Cadre européen commun de référence pour les langues. Apprendre, enseigner, évaluer. Volume complémentaire avec de nouveaux descripteurs. Traduit en français par Gilles Breton et Christine Tagliante. https://rm.coe.int/cecr-volume-complementaire-avec-de-nouveaux-descripteurs/16807875d5, consulté le 30 mai 2022.
CORRAL FULLA, Anna/ Sophie AUBIN (Coord.) (2017) Musiques, théâtre et didactique de la langue-culture française. Préfacé par Gisèle Pierra. Synergies Espagne en ligne, 10. https://gerflint.fr/Base/Espagne10/Espagne10.html, consulté le 15 mai 2022.
CORTES, Jacques (2022) Le CREDIF (1950-1996). Centre de recherches et d’études pour la diffusion du français. « Chronique d’une mort annoncée ». Essais francophones. Série CREDIF en ligne, https://gerflint.fr/essais-francophones-serie-credif, consulté le 25 mai 2022.
DEBERGH, Cecilia (2017) L’anacrouse comme modèle pour appréhender le travail phonétique en langue française. Synergies Espagne en ligne, 10, 19-37. https://gerflint.fr/Base/Espagne10/debergh.pdf, consulté le 15 mai 2022.
IGNJATOVIC, Nataša (2020) L’acquisition de la compétence phonético-phonologique : les activités dans les manuels de FLE. Philologia mediana en ligne, 12, 381-396. https://philologiamediana.com/index.php/phm/article/view/353, consulté le 15 mai 2022. DOI: https://doi.org/10.46630/phm.12.2020.24
MARTIN, Philippe (2019) Enseignement de l’intonation en FLE aujourd’hui. Recherches en didactique des langues et des cultures en ligne, 16-1, DOI : https://doi.org/10.4000/rdlc.4431, consulté le 15 mai 2022. DOI: https://doi.org/10.4000/rdlc.4431
SAUVAGE, Jérémi/ Michel BILLIERES (Dir.) (2019). Enseigner la phonétique d’une langue étrangère aujourd’hui. Bilan et perspectives. Recherches en didactique des langues et des cultures. Les Cahiers de l’Acedle en ligne, 16-1. https://journals.openedition.org/rdlc/4219, consulté le 15 mai 2022. DOI: https://doi.org/10.4000/rdlc.4234
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
Avtorske pravice (c) 2022 Sophie Aubin

To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi 4.0 mednarodno licenco.
Avtorji, ki želijo, da se njihov članek objavi v reviji, se strinjajo z naslednjimi pogoji:
- Pisci besedila potrjujejo, da so avtorji oddanega članka, ki bo predvidoma izšel v reviji Vestnik za tuje jezike v okviru Znanstvene založbe Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana) z navedbo mojega avtorstva z imenom in priimkom. O likovno-grafični in tehnični opremi dela ter o pogojih njegovega trženja odloča založnik.
- Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da na njem ne obstajajo pravice tretjih oseb in da z njim niso kršene kakšne druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter mu povrnil škodo in stroške.
- Avtorji obdržijo materialne avtorske pravice ter založniku priznajo pravico do prve izdaje članka z licenco Creative Commons Attribution-ShareAlike 4.0 International License (priznanje avtorstva in deljenje pod istimi pogoji). To pomeni, da se tako besedilo, slike, grafi in druge sestavine dela lahko prosto distribuirajo, reproducirajo, uporabljajo, priobčujejo javnosti in predelujejo, pod pogojem, da se jasno in vidno navede avtorja in naslov tega dela in da se v primeru spremembe, preoblikovanja ali uporabe tega dela v svojem delu, lahko distribuira predelava le pod licenco, ki je enaka tej.
- Avtorji lahko sklenejo dodatne ločene pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
- Pred postopkom pošiljanja ali med njim lahko avtorji delo objavijo na spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svojih spletnih straneh), k čemur jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela.