Reprezentacije učiteljskega poklica v biografijah bodočih učiteljev nemščine na začetku pedagoškega študija
DOI:
https://doi.org/10.4312/vestnik.14.259-274Ključne besede:
subjektivne teorije, učitelj, refleksija, bodoči učitelji, nemščina kot tuji jezik), poučevanjePovzetek
Študenti nemščine kot tujega jezika začnejo s pedagoškim študijem s precej natančnimi predstavami o vlogi učitelja in procesu poučevanja/učenja. Predstave o učinkovitem pouku in vlogi učitelja temeljijo na njihovih subjektivnih, večinoma nereflektiranih izkušnjah iz časa njihovega šolanja in močno vplivajo na vse nadaljnje didaktično-pedagoške odločitve med študijem in pogosto tudi po njem. Subjektivne teorije študentk in študentov o poučevanju imajo izredno močan vpliv na celoten študijski proces. Da bi študenti nemščine lahko uzavestili lastne subjektivne teorije in o njih razmišljali, je zelo pomembno, da v času študija dobijo dovolj priložnosti za refleksijo, da se o pedagoškem ravnanju preizprašujejo, ga ocenjujejo v različnih kontekstih in se pripravijo na to, da teorijo povežejo s prakso ter s tem omogočijo vsaj delno razgraditev oziroma odpravo lastnih prepričanj. V članku so predstavljeni rezultati kvalitativne študije, opravljene s študenti nemščine o predstavah o vlogi učitelja in o poučevanju, ki omogočajo vpogled v trenutno stanje. Rezultati lahko služijo kot smernice pri načrtovanju specialno didaktičnih predmetov in kot izhodišče za načrtovanje razvoja refleksije kot orodja za razvoj učiteljev. Analiza 86 študentskih sestavkov kaže, kaj po mnenju študentov nemščine predstavlja kakovosten pouk nemščine, kakšen je po njihovem mnenju dober učitelj nemščine in v kakšni medsebojni vlogi sta učenje in poučevanje.
Prenosi
Literatura
BAUMERT, Jürgen/Mareike KUNTER (2006) Stichwort: Professionelle Kompetenz von Lehrkräften. Zeitschrift für Erziehungswissenschaft 9(2006). 469–520. https://doi.org/10.1007/s11618-006-0165-2 DOI: https://doi.org/10.1007/s11618-006-0165-2
BLÖMEKE, Sigrid/ Dana EICHLER/Christiane MÜLLER (2003) Rekonstruktion kognitiver Strukturen von Lehrpersonen als Herausforderung für die empirische Unterrichtsforschung. Unterrichtswissenschaft 2. 103–121.
DANN, Hanns-Dietrich (1989) Subjektive Theorien als Basis erfolgreichen Handelns von Lehrkräften. Beiträge zur Lehrerinnen- und Lehrerbildung, 7(2). 247–254.
DOHRMANN, Julia (2021) Überzeugungen von Lehrkräften, ihre Bedeutung für das pädagogische Handeln und die Lernergebnisse in den Fächern Englisch und Mathematik. Münster, New York: Waxmann. DOI: https://doi.org/10.31244/9783830994176
Europarat (2006) Das Europäische Sprachenportfolio. 27. September 2022. https://www.coe.int/en/web/portfolio
FAIX, Ann-Christin (2020) „Lehrersein ist ja irgendwie von Widersprüchen irgendwo gekennzeichnet“. Eine längsschnittliche Untersuchung Subjektiver Theorien zu gutem inklusivem Unterricht. Pädagogische Horizonte, 4(2). 57–79.
FIVES, Helenrose/Michelle M. BUEHL (2012) Spring Cleaning for the “Messy” Construct of Teachers’ Beliefs: What Are They? Which Have Been Examined? What Can They Tell Us? Harris K. R./S. Graham/T. Urdan/S. Graham/J. M. Royer/M. Zeidner (Hrsg.), APA Educational Psychology Handbook, Vol 2: Individual Differences and Cultural and Contextual Factors. Washington: American Psychological Association. 471–499. https://doi.org/10.1037/13274-019 DOI: https://doi.org/10.1037/13274-019
FIX, Ula (2010) Sprachbiographien als Zeugnisse von Sprachgebrauch und Sprachgebrauchsgeschichte. Rückblick und Versuch einer Standortbestimmung. Zeitschrift für Literaturwissenschaft und Linguistik 40. 10–28. https://doi.org/10.1007/BF03379842 DOI: https://doi.org/10.1007/BF03379842
FRANCESCHINI, Rita (2002) Sprachbiographien: Erzählungen über Mehrsprachigkeit und deren Erkenntnisinteresse für die Spracherwerbsforschung und die Neurobiologie der Mehrsprachigkeit. Bulletin VALS-ASLA 76. 19–33.
GOGOLIN, Ingrid/NEUMANN, Ursula (1991) Sprachliches Handeln in der Grundschule. Die Grundschulzeitschrift, H. 43. 6–13.
GROEBEN, Norbert (1988) Explikation des Konstrukts ‘Subjektive Theorie‘. Groeben, N./D. Wahl/J. Schlee/B. Scheele (Hrsg.). Das Forschungsprogramm Subjektive Theorien: Eine Einführung in die Psychologie des reflexiven Subjekts. Tübingen: Francke Verlag. 17–24.
GROTJAHN, Rüdiger (2005) Subjektmodelle. Implikationen für die Theoriebildung und Forschungsmethodologie der Sprachlehr- und Sprachlernforschung. Zeitschrift für Fremdsprachenforschung 16 (1), 23–56.
HATTIE, John (2009) Visible Learning. A Synthesis of over 800 Meta-Analyses Relating to Achievement. London: Routledge.
HELMKE, Andreas (2009) Unterrichtsqualität und Lehrerprofessionalität. Diagnose, Evaluation und Verbesserung des Unterrichts. Seelze: Klett-Kallmeyer.
HIRSCH, Julia (2017) Subjektive Theorien zum Lehren und Lernen von Lehramtsstudierenden vor und nach der ersten Fachdidaktik-Lehrveranstaltung. die hochschullehre, 3/2017. online unter: www.hochschullehre.org
JUG, Anita (2008) Subjektivne teorije kot kazalnik kakovosti vzgojno-izobraževalnega dela. Sodobna pedagogika 2. 44–59.
LAH, Meta (2022) Les compétences professionnelles des futurs enseignants de langue : le cas des étudiants slovènes. Xlinguae (15)4. 38–48. DOI: https://doi.org/10.18355/XL.2022.15.04.04
LIPAVIC OŠTIR, Alja/Milina MUZIKÁŘOVÁ (2021) Über Sprachen aus der Perspektive von Gymnasiast*innen aus Slowenien und aus der Slowakei. Maribor: Univerza v Mariboru. https://library.oapen.org/bitstream/id/9be3d1ef-d62c-4485-bba7-965415e66a31/589-Complete
MAIJALA, Minna (2012) Kernkompetenzen der Lehrpersönlichkeit im Unterricht Deutsch als Fremdsprache zwischen Anspruch und Wirklichkeit. Info DaF 4/39. 479–498. DOI: https://doi.org/10.1515/infodaf-2012-0407
MAYER, David (2020) Subjektive Theorien von DaF-Lehrenden – zur Begründung des Ausschlusses von Inhalten und Methoden aus dem Unterricht. Informationen Deutsch als Fremdsprache 47/6. 630–650. DOI: https://doi.org/10.1515/infodaf-2020-0068
MAYRING, Philipp (2010) Qualitative Inhaltsanalyse: Grundlagen und Techniken. Weinheim [u.a.]: Beltz. DOI: https://doi.org/10.1007/978-3-531-92052-8_42
MEYER, Hilbert (2007) Unterrichtsmethoden II: Praxisband. Berlin: Cornelsen Scriptor.
RITTER, Anna/Rupert HOCHHOLZER (2019) Sprachbiographien mehrsprachiger Jugendlicher: Eine Studie mit neu zugewanderten Schülerinnen und Schülern. Critical Multilingualism Studies 7(3). 32–54.
ROTH-VORMANN, Manuela/Denise KLENNER (2019) Biografiearbeit in der Lehrer*innenbildung. Ein methodischer Input für die Praxisreflexion mit Lehramtsstudierenden: „Wie bin ich geworden, wer ich bin?“ DiMAwe Zeitschrift für Konzepte und Arbeitsmaterialien für Lehrer*innenbildung und Unterricht 1(1). 53–59. doi:10.4119/dimawe-1542
THOMA, Nadja (2018) Sprachbiographien in der Migrationsgesellschaft. Eine rekonstruktive Studie zu Bildungsverläufen von Germanistikstudent*innen. Bielefeld: transcript Verlag. DOI: https://doi.org/10.1515/9783839443019
WAGNER, Rudi F. (2016) Unterricht aus Sicht der Lehrerinnen und Lehrer. Subjektive Theorien zur Unterrichtsgestaltung und ihre Veränderung durch ein Training zu neuen Unterrichtsmethoden. Bad Heilbrunn: Verlag Julius Klinkhardt.
WAHL, Diethelm (2013) Lernumgebungen erfolgreich gestalten: Vom trägen Wissen zum kompetenten Handeln. Bad Heilbrunn: Julius Klinkhardt Verlag.
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
Avtorske pravice (c) 2022 Andreja Retelj

To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi 4.0 mednarodno licenco.
Avtorji, ki želijo, da se njihov članek objavi v reviji, se strinjajo z naslednjimi pogoji:
- Pisci besedila potrjujejo, da so avtorji oddanega članka, ki bo predvidoma izšel v reviji Vestnik za tuje jezike v okviru Znanstvene založbe Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana) z navedbo mojega avtorstva z imenom in priimkom. O likovno-grafični in tehnični opremi dela ter o pogojih njegovega trženja odloča založnik.
- Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da na njem ne obstajajo pravice tretjih oseb in da z njim niso kršene kakšne druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter mu povrnil škodo in stroške.
- Avtorji obdržijo materialne avtorske pravice ter založniku priznajo pravico do prve izdaje članka z licenco Creative Commons Attribution-ShareAlike 4.0 International License (priznanje avtorstva in deljenje pod istimi pogoji). To pomeni, da se tako besedilo, slike, grafi in druge sestavine dela lahko prosto distribuirajo, reproducirajo, uporabljajo, priobčujejo javnosti in predelujejo, pod pogojem, da se jasno in vidno navede avtorja in naslov tega dela in da se v primeru spremembe, preoblikovanja ali uporabe tega dela v svojem delu, lahko distribuira predelava le pod licenco, ki je enaka tej.
- Avtorji lahko sklenejo dodatne ločene pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
- Pred postopkom pošiljanja ali med njim lahko avtorji delo objavijo na spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svojih spletnih straneh), k čemur jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela.