Pouk na daljavo – nove prakse in izzivi pri poučevanju ter učenju tujega jezika v srednji šoli
DOI:
https://doi.org/10.4312/vestnik.14.343-362Ključne besede:
pouk na daljavo, covid-19, srednja šola, tuji jeziki, sporazumevalne zmožnosti, spremembe v učnem procesuPovzetek
V času epidemije covida-19 je izkušnja pouka na daljavo proces poučevanja in učenja postavila v drugačen, do tedaj še nepreizkušen izobraževalni kontekst, znotraj katerega učenci pod vodstvom učiteljev avtonomno sledijo učnemu procesu. Rabo tehnologije so pred to izkušnjo pogojevali organizacijski in strukturni dejavniki, v okviru katerih so učitelji učni procesu v razredu dopolnjevali s spletno podprtim učenjem. V času t. i. kriznega poučevanja na daljavo med obdobjem epidemije, ko je bila raba tehnologije vsiljena, ni šlo za nadgradnjo že pred tem uveljavljenih praks spletno podprtega pouka, temveč za vpeljavo novih metodologij in pristopov.
V prispevku se osredotočamo na pouk tujih jezikov na daljavo v srednji šoli in posebnosti, vezane na razvijanje sporazumevalnih zmožnosti na daljavo. Naslavljamo izzive, s katerimi so se učitelji soočili ob vrnitvi v učilnice in izpostavljamo prednosti, ki učiteljem omogočajo razvijanje novih dimenzij spletno podprtega pouka. Z anketo smo želeli preučiti, kako so dijaki doživljali pouk na daljavo z vidika razvijanja sporazumevalnih zmožnosti in njihove jezikovne podstati (slovnica in besedišče). Zanimalo nas je tudi, kakšne okoliščine so še vplivale na njihovo izkušnjo, kako je tovrstni pouk spodbujal njihovo samostojnost in kakšne spremembe so v učnem procesu zaznali pri sebi ter pri učiteljih.
Rezultati kažejo, da je pouk tujega jezika na daljavo pri dijakih omogočal raznovrstno razvijanje sporazumevalnih spretnosti in spodbujal njihovo samostojnost, hkrati pa so se tako pri rabi tehnologije kot pri samouravnavanju učenja soočali s precejšnjimi težavami, ki v luči inovativnih pristopov poučevanja in učenja pred nas postavljajo dodatne izzive za prihodnost.
Prenosi
Literatura
AMADIEU, Franck/André TRICOT (2020) Apprendre avec le numérique. Éditions Retz. DOI: https://doi.org/10.14375/NP.9782725638768
BOURDAIS, Aurélie/Nicolas GUICHON (2020) Représentations et usages du traducteur en ligne par les lycéens. ALSIC. https://doi.org/10.4000/alsic.4533. DOI: https://doi.org/10.4000/alsic.4533
Center za podporo poučevanju UM (2020). Strokovna podlaga za kombinirano učenje (ang. Blended learning). Didakt.um. https://didakt.um.si/oprojektu/projektneaktivnosti/Documents/Strokovna podlaga kombinirano %20ucenie 12feb20.pdf?fbclid=lwAR3 PnxDqFv4s-ob9MPR 5bRgrxtfVclpu4wGKxetpNk FwnvzFhC2TTWHk.
ČOK, Lucija/Janez SKELA/Berta KOGOJ/Cveta RAZDEVŠEK-PUČKO (1999) Učenje in poučevanje tujega jezika: smernice za učitelje v drugem triletju osnovne šole. Ljubljana: Pedagoška fakulteta; Koper: Znanstveno raziskovalno središče Republike Slovenije.
DAVID, Catherine/Marion TELLIER (2021). Cours, coeur, corps au temps du Covid ou comment maintenir le lien à distance. Les Langues Modernes 4/2021. 15-22.
DELFORGE, Carole/Dylan DACHET/Julie VAN DE VYVER (2022) Enseigner à distance en temps de confinement : enquête auprès des enseignants de langues en Belgique francophone. ALSIC. http://journals.openedition.org/alsic/5893. DOI: https://doi.org/10.4000/alsic.5893
HASKOVA, Alena/ Romana HAVETTOVA/ Zuzana VOGELOVA (2021) Learning to teach and learn (not only foreign languages) during the coronavirus pandemics, European Scientific Language Journal, št. 1. http://www.xlinguae.eu/issue-n_1_2021.html. DOI: https://doi.org/10.18355/XL.2021.14.01.01
HODGES, Charles/Stephanie MOORE/Barb LOCKEE/Torrey TRUST/Aaron BOND HODGES (2020) The difference between emergency remote teaching and online learning. Educause Review. https://er.educause.edu/articles/2020/3/the-difference-between-emergency-remote-teaching-and-online-learning.
Intégration des TIC. https://edutechwiki.unige.ch/fr/Int%C3%A9gration_des_TIC.
KANDEEL, Rana H. (2021) Emergency remote teaching of French as a foreign language: Course adequacy to the INEE standards, European Scientific Language Journal, št. 1. http://www.xlinguae.eu/issue-n_1_2021.html. DOI: https://doi.org/10.18355/XL.2021.14.01.10
KEPIC MOHAR, Alenka/Miha KOVAČ (2021) Digitalna učna gradiva po pandemiji kot del šolske rutine? Sodobna pedagogika, letn. 72 (138), posebna št., 28-43.
KODELJA, Zdenko Šolstvo v času epidemije: izobraževanje na daljavo. Sodobna pedagogika, letn. 71 (137), št. 4, 42-56.
KOMLJANEC, Katja/Lara ŠEBALJ (2020) Encouraging learner autonomy development in distance teaching in primary school. Vestnik za tuje jezike, letn. 12, št. 1, 277-294. DOI: https://doi.org/10.4312/vestnik.12.277-294
LAH, Meta (2021) Sur les chemins (noirs) de l’enseignement à distance : compte rendu du travail avec les futurs enseignants slovènes de FLE. Les Langues Modernes 4/2021. 23-30.
LOGAJ, Vinko. (ur) (2020) Vzgoja in izobraževanje v Republiki Sloveniji v razmerah, povezanih s covid-19, modeli in priporočila. Ljubljana: spletna izdaja. www.zrss.si/pdf/modeli in_priporocila.pdfl.
MAYER, R.E. (2013) Učenje s tehnologijo. H. Dumont idr. (ur.) O naravi učenja: uporaba raziskav za navdih prakse. https://www.zrss.si/pdf/o-naravi-ucenja.pdf.
MEDVEŠ, Zdenko (2020) Šolanje na daljavo – zamujena priložnost. Sodobna pedagogika, letn. 71 (137), št. 4, 14-26.
NISSEN, Elke (2019) Formation hybride en langues. Articuler présentiel et distanciel. Éditions Didier.
OECD (2018) TALIS Teacher Survey – Compare your country https://www.oecd.org/education/talis/TALIS2018_CN_SVN.pdf.
PODGORŠEK, Saša (2011) Spletno podprto učenje in poučevanje nemščine na sekundarni ravni. Vestnik za tuje jezike, letn. 3, št. 1/2, 167-177. DOI: https://doi.org/10.4312/vestnik.3.167-177
PODGORŠEK, Saša (2011) Pouk tujih jezikov s podporo informacijske in komunikacijske tehnologije: analiza stanja v slovenskih srednjih šolah. Uporabna informatika (Ljubljana), letn. 23, št. 3, 151-161.
RETELJ, Andreja (2015) Pouk tujih jezikov v luči e-gradiv in e-storitev. Vzgoja in izobraževanje, letn. 46, št. 2/3, 73-78.
RETELJ, Andreja (2020) Lehrwerkbegleitende online – Übungen für Deutschlernen – didaktischer Mehrwert oder erfolgreiche Kommunikation Marketingstrategie? Informatologia, letn. 53 št. 3-4. DOI: https://doi.org/10.32914/i.53.3-4.4
RETELJ, Andreja (2017) Učinkovitost učenja na obrazovnoj platformi moodle iz perspektive budućih nastavnika njemačkog kao stranog jezika. Informatologia, letn. 50 št. 3-4.
ROUSSEL, Stéphanie/Daniel GAONAC'H (2019) L'apprentissage des langues : Mythes et réalités. Éditions Retz.
RUPNIK VEC, T./ B. SLIVAR/ R. ZUPANC GROM/ T. DEUTSCH/M. IVANUŠ GRMEK/M. MITHANS/S. KREGAR/A. HOLCAR BRUNAUER … K. MUSEK LEŠNIk (2020) Analiza izobraževanja na daljavo v času prvega vala epidemije covida-19 v Sloveniji. Zavod Republike Slovenije za šolstvo.https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:Sl:DOC-X3BSQ91N/d1f7defb-eOfa-4ad5-a9c5-975068de1020/PDF.
RUPNIK VEC, Tanja idr. (2020) Analiza izobraževanja na daljavo v času epidemije Covid-19 v Sloveniji. Delno poročilo, julij 2020. Zavod Republike Slovenije za šolstvo. http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-C63YNK24.
STORDEUR, Marie-France/Stéphane COLOGNESI (2020) Transformer l’exposé oral classique en exposé oral enregistré au primaire : quelles modalités de travail de l’enseignant et quels effets pour les élèves ? Formation et profession, 28(4), 1–12. https://doi.org/10.18162/fp.2020.683. DOI: https://doi.org/10.18162/fp.2020.683
Svet Evrope (2011) Skupni evropski jezikovni okvir. Ljubljana: Ministrstvo Republike Slovenije za šolstvo in šport.
ŠIMENC, Marjan (2021) Vloga tehnologije v vzgoji in izobraževanju ter enake možnosti učencev v obdobju pandemije. Sodobna pedagogika, letn. 72 (138), posebna št., 12-26.
TRAJANOVIĆ, Miroslav/Dragan DOMAZET/Biljana MIŠIĆ-ILIĆ (2007) Distance learning and foreign language teaching. Balkan Conference in Informatics, 441-452. https://telearn.archives-ouvertes.fr/hal-00190064.
TRICOT, André (2017) L'innovation pédagogique : Mythes et réalités. Éditions Retz.
VINICHENKO, M.V./ Marina V. VINOGRADOVA/ Galina YU. NIKIPORETS-TAKIGAWA/Marina V. RYBAKOVA (2021) The impact of the pandemic on the quality of education and the image of a university, European Scientific Language Journal, št. 1. http://www.xlinguae.eu/issue-n_1_2021.html. DOI: https://doi.org/10.18355/XL.2021.14.01.02
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
Avtorske pravice (c) 2022 Miranda Bobnar
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi 4.0 mednarodno licenco.
Avtorji, ki želijo, da se njihov članek objavi v reviji, se strinjajo z naslednjimi pogoji:
- Pisci besedila potrjujejo, da so avtorji oddanega članka, ki bo predvidoma izšel v reviji Vestnik za tuje jezike v okviru Znanstvene založbe Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana) z navedbo mojega avtorstva z imenom in priimkom. O likovno-grafični in tehnični opremi dela ter o pogojih njegovega trženja odloča založnik.
- Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da na njem ne obstajajo pravice tretjih oseb in da z njim niso kršene kakšne druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter mu povrnil škodo in stroške.
- Avtorji obdržijo materialne avtorske pravice ter založniku priznajo pravico do prve izdaje članka z licenco Creative Commons Attribution-ShareAlike 4.0 International License (priznanje avtorstva in deljenje pod istimi pogoji). To pomeni, da se tako besedilo, slike, grafi in druge sestavine dela lahko prosto distribuirajo, reproducirajo, uporabljajo, priobčujejo javnosti in predelujejo, pod pogojem, da se jasno in vidno navede avtorja in naslov tega dela in da se v primeru spremembe, preoblikovanja ali uporabe tega dela v svojem delu, lahko distribuira predelava le pod licenco, ki je enaka tej.
- Avtorji lahko sklenejo dodatne ločene pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
- Pred postopkom pošiljanja ali med njim lahko avtorji delo objavijo na spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svojih spletnih straneh), k čemur jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela.
