Statika praga

Meje predgovora od Cervantesa do Marivauxa

Avtorji

  • Ignac Fock Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta

DOI:

https://doi.org/10.4312/vestnik.15.137-152

Ključne besede:

predgovor, okvirna pripoved, teorija pripovedi, francoski roman, španski roman

Povzetek

Prispevek je naratološka študija, ki problematizira grafično oziroma besedilno razmejitev med romanesknim predgovorom kot sekundarnim besedilom in romanom kot primarnim besedilom. Metodološko se naslanja na študijo Seuils (Pragovi, 1987) ter poskuša Genettovo strukturno in funkcionalno opredelitev predgovorov, še posebej tistih, ki jih francoski strukturalist označi za psevdouredniške, razložiti še preko novejših študij na temo okvirne pripovedi (npr. Abbot 2004, Fludernik 2009, Wolf 2006). Ob tem na eni strani oriše možnosti sovpadanja omenjenih strukturnih kategorij, na drugi strani pa opozori na navzočnost samostojne širše fabule tako v predgovoru kot v okvirni pripovedi.

Predvsem pa se posveti problematiki funkcionalne podobe določenih predgovorov v razsvetljenskem romanu, in sicer analizira predgovora k Prévostovemu romanu Manon Lescaut in Marivauxovemu romanu Mariannino življenje, medtem ko za historično izhodišče jemlje Cervantesovega Don Kihota. Izbrani primeri pričajo, kako in zakaj se v 18. stoletju, času artikulacije in uveljavitve romana kot pripovedne zvrsti, zabriše meja med romanesknim predgovorom in romanom. Ena glavnih, če ne celo edina funkcija psevdouredniškega predgovora, ki je per definitionem fikcijski, je namreč ustvariti vtis avtentičnosti, pri čemer se prologist največkrat posluži toposa najdenega rokopisa. Vendar pa se izkaže, da njegova “dramatizacija” sega onstran besedilne meje predgovora in se nadaljuje v samem romanu, kar dokazuje, da grafična podoba predgovora kot parateksta ne sovpada več z njegovo funkcionalno podobo.

Četudi v baročnem in razsvetljenskem romanu zasledimo podobno pripovedno strategijo, je nujno razlikovati med razlogi zanjo. Don Kihot je primer umetelne, dinamične, “bistroumne” kompozicije in parodiranja predgovora kot retorične konvencije. Razsvetljenski roman pa svojo fikcijsko naravo neobhodno nasloni na vtis verodostojnosti in posledično tudi predgovor, priviligirano mesto, kjer se omenjeni prvini srečujeta, naredi za polnopravno in tudi literarno polnopomensko sestavino pripovednega dela.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Literatura

ABBOTT, H. Porter (2004) The Cambridge Introduction to Narrative. Cambridge : Cambridge University Press.

AUSTIN, John L. (1962) How to do things with Words: The William James Lectures delivered at Harvard University in 1955. Oxford : J. O. Urmson.

BAL, Mieke (1985) Narratology: Introduction to the Theory of Narrative. Toronto : University of Toronto Press.

CERVANTÈS, Miguel de (2009) Don Quijote de la Mancha. Madrid : Santillana Ediciones.

CUÉLLAR VALENCIA, Ricardo (2005) Consideraciones en torno a los prólogos de Miguel de Cervantes. Literatura: teoría, historia, crítica 7, 159–186.

CURTIUS, Ernst Robert (1948) Europäische Literatur und Lateinisches Mittelalter. Bern : Francke.

FLUDERNIK, Monika (2009) An Introduction to Narratology. New York : Routledge. DOI: https://doi.org/10.4324/9780203882887

FOCK, Ignac (2020) Des millions de masques et très peu de visages : Montesquieu et Cadalso comme préfaciers. S. Vaupot et al. (éds.), Contacts linguistiques, littéraires, culturels : cent ans d’études du français à l’Université de Ljubljana. Ljubljana : Les presses universitaires de l’Université de Ljubljana, 379–395.

FOCK, Ignac (2022) Romaneskna pretveza. Ljubljana : Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.

GENETTE, Gérard (1987) Seuils. Paris : Seuils.

GUSDORF, Georges (1972) Introduction. C. L. de Secondat Montesquieu, Lettres persanes. Paris : Garnier, ix–xx.

JAMES, Henry (1991) The Turn of the Screw. Toronto : Dover.

MANCING, Howard (2003) Cervantes as Narrator of Don Quijote. Cervantes: Bulletin of the Cervantes Society of America 23(1), 117–140. DOI: https://doi.org/10.3138/Cervantes.23.1.117

MARIVAUX, Pierre Carlet de Chamblain de (1978) La Vie de Marianne. Paris : Garnier-Flammarion.

McHALE, Brian (1987) Postmodernist Fiction. New York/Londres : Methuen.

NELLES, William (1997) Frameworks: Narrative Levels and Embedded Narrative. New York : Peter Lang.

PORQUERAS MAYO, Alberto (1957) El prólogo como género literario. Madrid : CSIC.

PORQUERAS MAYO, Alberto (1998) Los prologuillos internos del Quijote II. A. Bernat Vistarini (éd.), Actas del tercer congreso internacional de la Asociación de cervantistas. Palma : Universitat de les Illes Balears, 297–304.

PRÉVOST D’EXILES, Antoine-François (1967) Histoire du Chevalier des Grieux et de Manon Lescaut. Paris : Garnier-Flammarion.

STAROBINSKI, Jean (1974) Les Lettres persanes : Apparence et essence. Neohelicon 1–2, 83–112. DOI: https://doi.org/10.1007/BF02092970

TODOROV, Tzvetan (2006) L’Esprit des Lumières. Paris : Éditions Robert Laffont.

WOLF, Werner (2006) Framing Borders in Frames Stories. W. Bernhart/W. Wolf (éds.), Framing Borders in Literature and Other Media. Amsterdam : Rodopi, 179–206. DOI: https://doi.org/10.1163/9789401202022_010

ZUPAN SOSIČ, Alojzija (2017) Teorija pripovedi. Ljubljana : Litera.

Objavljeno

12. 12. 2023

Številka

Rubrika

Članki

Kako citirati

Fock, I. (2023). Statika praga: Meje predgovora od Cervantesa do Marivauxa. Vestnik Za Tuje Jezike, 15(1), 137-152. https://doi.org/10.4312/vestnik.15.137-152