Razvoj sporazumevalne sposobnosti med večjezničnimi učenci v enojezičnim hrvaškem okolju

Avtorji

  • Dunja Pavličević-Franić Faculty of Teacher Education, University of Zagreb
  • Katarina Aladrović Slovaček Faculty of Teacher Education, University of Zagreb

DOI:

https://doi.org/10.4312/vestnik.2.175-192

Ključne besede:

sporazumevalna zmožnost, hrvaški standardni jezik, diskurz zgodnjega jezikovnega razvoja, teorija učenja iz napak, medjezikovno polje

Povzetek

Ob vključitvi v sistem izobraževanja se učenci začnejo učiti hrvaški standardni jezik (neprevladujoči J2), ki je na nekaterih področjih različen od njihovega domačega jezika (prevladujoči J1). Na ta način se ustvarja medjezikovno polje in večina učencev postane vertikalno večjezičnih. Prepletanje različnih jezikovnih kodov pa se tako kaže v enojezični šolski praksi.

V pričujoči raziskavi sta najbolj poudarjeni uporaba kognitivnojezikoslovne paradigme in konstruktivistične teorije, znotraj katerih sta zelo pomembni teoriji spodbude in napak kot pomembnih delov procesa zgodnjega jezikovnega razvoja. Cilj raziskave je bil ugotoviti uporabnost sodobnih teorij učenja pri razvoju sporazumevalne zmožnosti učencev nižjih razredov osnovne šole. Rezultati potrjujejo, da se sporazumevalna zmožnost lahko uspešno razvija, če se, med drugim, napake učencev uporabijo kot spodbuda za nadaljnje učenje. Pri tem je treba medjezikovno polje v enojezični praksi hrvaškega jezika razumeti kot pozitiven in ne kot negativen jezikoslovni pojav.

 

 

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Prenosi

Objavljeno

31. 12. 2010

Številka

Rubrika

Didaktika tujih jezikov

Kako citirati

Pavličević-Franić, D., & Aladrović Slovaček, K. (2010). Razvoj sporazumevalne sposobnosti med večjezničnimi učenci v enojezičnim hrvaškem okolju. Vestnik Za Tuje Jezike, 2(1-2), 175-192. https://doi.org/10.4312/vestnik.2.175-192