Didaktične igre pri poučevanju in učenju italijanščine kot tujega jezika
DOI:
https://doi.org/10.4312/vestnik.7.191-215Ključne besede:
igra, didaktična igra, tuji jezik, jezikovne zmožnosti, gimnazijciPovzetek
Kljub različnim opredelitvam igre na splošno velja, da igra spodbuja in podpira posameznikov miselni, družbeni, čustveni in gibalni razvoj. V šolskem prostoru se uporabljajo učnim ciljem prirejene igre, t. i. didaktične igre. Te igre se od ‘običajnih’ razlikujejo po tem, da se jih ne domislijo učenci, ampak jih priredijo ali sestavijo učitelji, ki jih vsebinsko in organizacijsko podredijo določenim učnim ciljem. Posledično se vedno več učiteljev in avtorjev učbenikov odloča za vključitev te učne tehnike v pouk. Velik pomen imajo didaktične igre tudi pri pouku tujih jezikov, saj jih lahko uporabljamo za urjenje tako receptivnih kot produktivnih zmožnosti učencev. Dodatna potencialno pozitivna lastnost didaktičnih iger je, da niso primerne samo za otroke, temveč tudi za mladostnike in odrasle. Didaktična igra je torej primerna tudi za poučevanje in učenje tujega jezika v različnih učnih in šolskih okoljih. Empirični del tega članka zato poskuša osvetliti vprašanja, v kolikšni meri se didaktične igre uporabljajo med poukom italijanščine kot tujega jezika v gimnazijah ter kako dijaki to učno tehniko sprejemajo
Prenosi
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
Avtorske pravice (c) 2016 Anna De Domizio, Darja Mertelj
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi 4.0 mednarodno licenco.
Avtorji, ki želijo, da se njihov članek objavi v reviji, se strinjajo z naslednjimi pogoji:
- Pisci besedila potrjujejo, da so avtorji oddanega članka, ki bo predvidoma izšel v reviji Vestnik za tuje jezike v okviru Znanstvene založbe Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana) z navedbo mojega avtorstva z imenom in priimkom. O likovno-grafični in tehnični opremi dela ter o pogojih njegovega trženja odloča založnik.
- Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da na njem ne obstajajo pravice tretjih oseb in da z njim niso kršene kakšne druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter mu povrnil škodo in stroške.
- Avtorji obdržijo materialne avtorske pravice ter založniku priznajo pravico do prve izdaje članka z licenco Creative Commons Attribution-ShareAlike 4.0 International License (priznanje avtorstva in deljenje pod istimi pogoji). To pomeni, da se tako besedilo, slike, grafi in druge sestavine dela lahko prosto distribuirajo, reproducirajo, uporabljajo, priobčujejo javnosti in predelujejo, pod pogojem, da se jasno in vidno navede avtorja in naslov tega dela in da se v primeru spremembe, preoblikovanja ali uporabe tega dela v svojem delu, lahko distribuira predelava le pod licenco, ki je enaka tej.
- Avtorji lahko sklenejo dodatne ločene pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
- Pred postopkom pošiljanja ali med njim lahko avtorji delo objavijo na spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svojih spletnih straneh), k čemur jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela.
