Ko vsak uporablja svoj lastni jezik in razume svojega sogovorca

Avtorji

  • Nataša Pirih Svetina Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani
  • Mojca Schlamberger Brezar Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani
  • Gregor Perko Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani
  • Patrice Pognan Institut National des langues et civilisations orientales INALCO, Pariz

DOI:

https://doi.org/10.4312/vestnik.8.99-111

Ključne besede:

medjezikovno razumevanje, jezikovne družine, romanski jeziki, slovanski jeziki

Povzetek

Medjezikovno sporazumevanje je sporazumevalna praksa, pri kateri dve osebi govorita vsaka svoj jezik in se med seboj sporazumeta, ne da bi se prej (na)učili jezika svojega sogovorca. Običajno je to mogoče pri jezikih, ki pripadajo isti jezikovni družini, na primer med slovanskimi, romanskimi ali germanskimi jeziki. V članku predstavljamo pojem medjezikovnega razumevanja kot alternativo sporazumevanju v angleščini kot lingui franci. Tako sporazumevanje je od nekdaj obstajalo med Skandinavci, prvo metodo pa so razvili za romanske jezike (EuRomCom) v začetku 21. stoletja. Danes obstaja več metod tudi za germanske in slovanske jezike. V članku predstavimo nekatere od njih, pa tudi možne prakse za utrjevanje medjezikovnega sporazumevanja.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Prenosi

Objavljeno

22.12.2016

Kako citirati

Pirih Svetina, N., Schlamberger Brezar, M., Perko, G., & Pognan, P. (2016). Ko vsak uporablja svoj lastni jezik in razume svojega sogovorca. Vestnik Za Tuje Jezike, 8(1), 99–111. https://doi.org/10.4312/vestnik.8.99-111

Številka

Rubrike

Jezikoslovje