Govorna zmožnost pri pouku nemščine v slovenskih gimnazijah: od teorije do prakse

Avtorji

  • Andreja Retelj

DOI:

https://doi.org/10.4312/vestnik.8.217-233

Ključne besede:

govorna zmožnost, poučevanje govorne zmožnosti, učne dejavnosti, nemščina kot tuji jezik, učni načrt, SEJO

Povzetek

V članku predstavljamo, kako se razvija govorna zmožnosti pri pouku nemščine v slovenskih gimnazijah. Vključili smo tri vidike: opredelitev govorne zmožnosti v Skupnem evropskem referenčnem okviru (kratko SEJO), Učni načrt za nemščino za gimnazije in učne dejavnosti za poučevanje in razvijanje govorne zmožnosti pri pouku. Analiza obeh dokumentov kaže, da se govorni zmožnosti pripisuje velik pomen. V obeh dokumentih najdemo smernice, kaj se od učenca na posamezni ravni pričakuje in kakšno jezikovno znanje in kompetence mora učenec pokazati, da se ga lahko umesti na določeno raven. Učni načrt smernice v SEJO še dodatno prilagodi učnemu kontekstu in cilji skupini. Od slovenskega gimnazijca se ob koncu šolanja tako pričakuje raven samostojnega govorca. Oba dokumenta teoretsko opredelita govorno zmožnost, vendar ne dajeta vpogleda, kako se govorna zmožnost razvija v posameznih razredih. Analiza ankete med učitelji je pokazala, da se govorna zmožnost razvija le v omejenih okvirih. Kot najpogostejši vzrok za to učitelji navajajo premalo časa, težavno popravljanje napak, premajhno kontrolo nad razredom, slabo znanje učencev, nemotiviranost in preveliko število učencev v razredu. Prav tako je iz ankete razvidno, da učitelji za razvijanje govorne zmožnosti izbirajo le majhen repertoar učnih dejavnosti. Da bi slovenski gimnazijci resnično lahko razvili visoko govorno zmožnost, bi morali učitelji temeljito spremeniti pogled na svojo in učenčevo vlogo v razredu, v pouk vpeljevati tudi učne dejavnosti, ki razvijajo prosti govor, predvsem pa spodbujati učenčevo samostojnost in odgovornost za lastno učenje.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Prenosi

Objavljeno

22.12.2016

Kako citirati

Retelj, A. (2016). Govorna zmožnost pri pouku nemščine v slovenskih gimnazijah: od teorije do prakse. Vestnik Za Tuje Jezike, 8(1), 217–233. https://doi.org/10.4312/vestnik.8.217-233

Številka

Letn. 8 Št. 1 (2016)

Rubrike

Didaktika tujih jezikov

Licenca

Avtorske pravice (c) 2016 Andreja Retelj

Creative Commons licenca

To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi 4.0 mednarodno licenco.

Avtorji, ki želijo, da se njihov članek objavi v reviji, se strinjajo z naslednjimi pogoji:

  1. Pisci besedila potrjujejo, da so avtorji oddanega članka, ki bo predvidoma izšel v reviji Vestnik za tuje jezike v okviru Znanstvene založbe Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana) z navedbo mojega avtorstva z imenom in priimkom. O likovno-grafični in tehnični opremi dela ter o pogojih njegovega trženja odloča založnik.
  2. Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da na njem ne obstajajo pravice tretjih oseb in da z njim niso kršene kakšne druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter mu povrnil škodo in stroške.
  3. Avtorji obdržijo materialne avtorske pravice ter založniku priznajo pravico do prve izdaje članka z licenco Creative Commons Attribution-ShareAlike 4.0 International License (priznanje avtorstva in deljenje pod istimi pogoji). To pomeni, da se tako besedilo, slike, grafi in druge sestavine dela lahko prosto distribuirajo, reproducirajo, uporabljajo, priobčujejo javnosti in predelujejo, pod pogojem, da se jasno in vidno navede avtorja in naslov tega dela in da se v primeru spremembe, preoblikovanja ali uporabe tega dela v svojem delu, lahko distribuira predelava le pod licenco, ki je enaka tej.
  4. Avtorji lahko sklenejo dodatne ločene pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
  5. Pred postopkom pošiljanja ali med njim lahko avtorji delo objavijo na spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svojih spletnih straneh), k čemur jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela.