Toponimsko popotovanje po Sloveniji na primeru nemškega turističnega vodnika
DOI:
https://doi.org/10.4312/vestnik.10.113-132Ključne besede:
toponimi, prevajanje imen, (ne)prevedljivost, turistični vodniki, realijePovzetek
Dobrih 35 let po izdaji prvega in do danes edinega sistematičnega dela, posvečenega prevajanju slovenskih toponimov v nemščino, je treba na novo analizirati rabo kulturnospecifičnih izrazov v turističnih vodnikih po Sloveniji, primerjati rabo toponimov z dognanji prevodne stroke ter opozoriti na neustrezne prevodne rešitve. Izsledke take raziskave je mogoče s pridom uporabiti tudi pri izobraževanju študentov prevajalstva.
Toponimi so še bolj kot druge realije vezani na kraje in pokrajine; z njimi namreč skušamo poimenovati pojme, v katerih se prepletajo zgodovinske, kulturne in družbene niti tako kolektivnega kot tudi individualnega spomina. Torej bi bilo napačno pričakovati, da je gradnja in urejanje slovarja toponimov, če se le-ti pojavijo v prevodih ali tujejezičnih besedilih, zgolj naloga ciljnega jezika in kulture. V pričujočem prispevku skušam s pomočjo primerov analizirati neustrezne ali manj ustrezne prevodne rešitve, opozoriti na značilne težave in nakazati možne strategije pri prevajanju tujejezičnih toponimov.
Prenosi
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
Avtorske pravice (c) 2018 Mladen Rieger
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi 4.0 mednarodno licenco.
Avtorji, ki želijo, da se njihov članek objavi v reviji, se strinjajo z naslednjimi pogoji:
- Pisci besedila potrjujejo, da so avtorji oddanega članka, ki bo predvidoma izšel v reviji Vestnik za tuje jezike v okviru Znanstvene založbe Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana) z navedbo mojega avtorstva z imenom in priimkom. O likovno-grafični in tehnični opremi dela ter o pogojih njegovega trženja odloča založnik.
- Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da na njem ne obstajajo pravice tretjih oseb in da z njim niso kršene kakšne druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter mu povrnil škodo in stroške.
- Avtorji obdržijo materialne avtorske pravice ter založniku priznajo pravico do prve izdaje članka z licenco Creative Commons Attribution-ShareAlike 4.0 International License (priznanje avtorstva in deljenje pod istimi pogoji). To pomeni, da se tako besedilo, slike, grafi in druge sestavine dela lahko prosto distribuirajo, reproducirajo, uporabljajo, priobčujejo javnosti in predelujejo, pod pogojem, da se jasno in vidno navede avtorja in naslov tega dela in da se v primeru spremembe, preoblikovanja ali uporabe tega dela v svojem delu, lahko distribuira predelava le pod licenco, ki je enaka tej.
- Avtorji lahko sklenejo dodatne ločene pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
- Pred postopkom pošiljanja ali med njim lahko avtorji delo objavijo na spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svojih spletnih straneh), k čemur jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela.
