Analiza zgledov meril za razčlenjevalno ocenjevanje razlagalnih in utemeljevalnih pisnih sestavkov

Avtorji

  • Cvetka Sokolov Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta

DOI:

https://doi.org/10.4312/vestnik.10.169-186

Ključne besede:

merila za ocenjevanje pisne zmožnosti, navodila za ocenjevanje, lastnosti opisnikov, Splošni evropski jezikovni okvir, izobraževalni kontekst

Povzetek

V članku avtorica analizira in ovrednoti dva zgleda razčlenjevalnih meril za ocenjevanje razlagalnih/utemeljevalnih sestavkov, in sicer Meril Holly L. Jacobs et al. (1981) in Navodil za ocenjevanje Vicki Spandlove et al. (1990). Avtorica prispevka je obravnavana merila izbrala zato, ker so med učitelji in učiteljicami še vedno zelo priljubljena. Pri pretresanju dobrih in slabih plati meril se osredotoča na lastnosti opisnikov. V skladu s priporočili Splošnega evropskega jezikovnega okvira/SEJO (2001: 205–207) ugotavlja, do kakšne mere so dorečeni, jasni, kratki in neodvisni. Analiza razkriva, koliko sta si zgleda meril podobna in v čem se razlikujeta, obravnava njune dobre in šibke plati in pripelje do zaključka, da bi učitelji in učiteljice morali navodila za ocenjevanje kritično ovrednotiti, po potrebi izboljšati in prilagoditi izobraževalnemu kontekstu, v katerem delujejo, preden jih začnejo uporabljati.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Prenosi

Objavljeno

28.12.2018

Kako citirati

Sokolov, C. (2018). Analiza zgledov meril za razčlenjevalno ocenjevanje razlagalnih in utemeljevalnih pisnih sestavkov. Vestnik Za Tuje Jezike, 10(1), 169–186. https://doi.org/10.4312/vestnik.10.169-186

Številka

Rubrike

Didaktika tujih jezikov