Nekaj opomb k prislovnodoločilnem trpniškem vršilcu dejanja v slovenščini s pogledom na francoščino in ruščino

Avtorji

  • Blaž Istenič Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta

DOI:

https://doi.org/10.4312/vestnik.11.49-64

Ključne besede:

trpnik, pasiv, vršilec dejanja, prislovno določilo, dolgi trpnik, primerjava

Povzetek

Članek se ukvarja z vprašanjem izražanja trpnika in posebej z možnostmi izražanja trpniškega vršilca dejanja v vlogi prislovnega določila v slovenščini, čemur doda tudi pogleda na isto vprašanje v francoščini in ruščini (povsod glede na standardni oz. knjižni jezik). Najprej so na kratko predstavljeni sodobnejši jezikoslovni pristopi k trpniku (glagolski način kot oblika diateze), potem pa je tematika razdeljena po jezikih. Pri vsakem je najprej orisana klasična delitev trpnih konstrukcij, njihova tvorba in splošne značilnosti. V splošnem sta pri vsakem jeziku obravnavana trpnik s trpnim deležnikom in trpnik z oblikami povratnih glagolov ter njune brezosebkovne ustreznice. Posebna pozornost je posvečena izražanju vršilca dejanja v teh konstrukcijah in opisu njegove rabe ter predlogov, ki ga uvajajo (slovenščina, francoščina; v ruščini je brezpredložen), pri slovenščini je zlasti izpostavljena vloga predložne zveze s strani. V pisnem jeziku je največja raba trpnika zabeležena v strokovnih besedilih, izražanje trpniškega vršilca dejanja pa je v vseh treh jezikih razmeroma redko, posebej maloštevilni so tovrstni primeri pri trpniku z oblikami povratnih glagolov. Normativne slovnice povečini sicer izražanju vršilca dejanja v trpnih konstrukcijah niso preveč naklonjene. Področje je v slovenščini slabo raziskano.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Prenosi

Objavljeno

30. 12. 2019

Številka

Rubrika

Članki

Kako citirati

Istenič, B. (2019). Nekaj opomb k prislovnodoločilnem trpniškem vršilcu dejanja v slovenščini s pogledom na francoščino in ruščino. Vestnik Za Tuje Jezike, 11(1), 49-64. https://doi.org/10.4312/vestnik.11.49-64