Izgovorjava v tujem jeziku: pregled tehnik poučevanja
DOI:
https://doi.org/10.4312/vestnik.11.119-136Ključne besede:
ponavljanje glasov, zaznavni trening, pouk fonetike, fonološka zavest, sporazumevalne dejavnostiPovzetek
Pričujoči prispevek ponuja kritičen pregled tradicionalnih ter sodobnejših tehnik in dejavnosti, ki so namenjene vadenju izgovorjave in so obravnavane v znanstveni literaturi. V preteklih desetletjih so teoretični pristopi k poučevanju izgovorjave doživeli pomembne spremembe: če so se sprva osredotočali predvsem na natančno oblikovanje oz. izgovorjavo posameznih glasov, sta danes v središču njihovega zanimanja sporazumevalni pomen tekočega govora in njegova razumljivost. Ker je poučevanje izgovorjave v drugem jeziku zahtevno, se ga je treba lotiti sistematično. Prispevek ponuja razmislek o različnih odločitvah, ki jih morajo učitelji sprejeti pri izbiri vaj za izgovorjavo: izbrati morajo vrsto fonološke strukture, ki naj jo vaja obravnava, določiti način govora in strukturno raven govora, na katero naj se vaja osredotoča, odločiti se morajo za vrsto vaje, opredeliti stopnjo nadzora nad strukturo, ki je predmet posamezne vaje, in določiti kognitivne veščine, ki naj bi jih spodbujalo izvajanje določene vaje. Analiza znanstvene literature je pokazala, da so se tehnike poučevanja izgovorjave prilagodile različnim sodobnim smernicam. Tako tradicionalne dejavnosti, kot so samodejno ponavljanje glasov, zaznavni trening in pouk fonetike, sicer še vedno veljajo za učinkovite, vendar je več poudarka tudi na dejavnostih za razvijanje fonološke zavesti, na sporazumevalnih dejavnostih in na tehnikah, ki se opirajo na interdisciplinarni pristop.
Prenosi
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi 4.0 mednarodno licenco.
Avtorji, ki želijo, da se njihov članek objavi v reviji, se strinjajo z naslednjimi pogoji:
- Pisci besedila potrjujejo, da so avtorji oddanega članka, ki bo predvidoma izšel v reviji Vestnik za tuje jezike v okviru Znanstvene založbe Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana) z navedbo mojega avtorstva z imenom in priimkom. O likovno-grafični in tehnični opremi dela ter o pogojih njegovega trženja odloča založnik.
- Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da na njem ne obstajajo pravice tretjih oseb in da z njim niso kršene kakšne druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter mu povrnil škodo in stroške.
- Avtorji obdržijo materialne avtorske pravice ter založniku priznajo pravico do prve izdaje članka z licenco Creative Commons Attribution-ShareAlike 4.0 International License (priznanje avtorstva in deljenje pod istimi pogoji). To pomeni, da se tako besedilo, slike, grafi in druge sestavine dela lahko prosto distribuirajo, reproducirajo, uporabljajo, priobčujejo javnosti in predelujejo, pod pogojem, da se jasno in vidno navede avtorja in naslov tega dela in da se v primeru spremembe, preoblikovanja ali uporabe tega dela v svojem delu, lahko distribuira predelava le pod licenco, ki je enaka tej.
- Avtorji lahko sklenejo dodatne ločene pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
- Pred postopkom pošiljanja ali med njim lahko avtorji delo objavijo na spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svojih spletnih straneh), k čemur jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela.
