Lažno prijateljstvo ali interference slovenskih učencev in učenk nemščine iz angleščine
DOI:
https://doi.org/10.4312/vestnik.11.191-199Ključne besede:
nemščina kot drugi tuji jezik, sporazumevalna zmožnost, raznojezičnost, transfer, interferencaPovzetek
V Skupnem evropskem jezikovnem okviru predstavljeno izhodišče, da obstaja le ena sporazumevaln zmožnost, h kateri prispevajo celotno znanje in izkušnje z jezikom ter v kateri se vsi jeziki povezujejo in medsebojno delujejo, se kaže med drugim v raznojezični usmerjenosti kot enem izmed didaktično-metodičnih načel postmetodske dobe. Skladno z njim je pri učenju novega jezika priporočljivo izkoristiti poznavanje in znanje drugih jezikov. Jeziki, ki smo se jih učili, pa lahko na učenje nadaljnjega jezika vplivajo ne le pozitivno, temveč vendarle tudi negativno. Ta prispevek si zato postavlja cilj, na primeru slovenskih učencev in učenk nemščine kot drugega tujega jezika v gimnaziji prikazati interference iz angleščine kot njihovega večinskega prvega tujega jezika in nato obravnavati način vključevanja interferenc v pouk, da bi bil proces učenja tako lahko učinkovitejši in gospodarnejši. Predstavljeni so pojavi interferenc, ki jih je avtorica prispevka zbirala pri svojem večletnem pedagoškem delu v gimnazijskem programu. Pri tem so se najpogosteje pojavljale interference na semantični ravni, v manjšem obsegu pa tudi interference na morfološki in pravopisni ravni.
Prenosi
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca

To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi 4.0 mednarodno licenco.
Avtorji, ki želijo, da se njihov članek objavi v reviji, se strinjajo z naslednjimi pogoji:
- Pisci besedila potrjujejo, da so avtorji oddanega članka, ki bo predvidoma izšel v reviji Vestnik za tuje jezike v okviru Znanstvene založbe Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana) z navedbo mojega avtorstva z imenom in priimkom. O likovno-grafični in tehnični opremi dela ter o pogojih njegovega trženja odloča založnik.
- Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da na njem ne obstajajo pravice tretjih oseb in da z njim niso kršene kakšne druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter mu povrnil škodo in stroške.
- Avtorji obdržijo materialne avtorske pravice ter založniku priznajo pravico do prve izdaje članka z licenco Creative Commons Attribution-ShareAlike 4.0 International License (priznanje avtorstva in deljenje pod istimi pogoji). To pomeni, da se tako besedilo, slike, grafi in druge sestavine dela lahko prosto distribuirajo, reproducirajo, uporabljajo, priobčujejo javnosti in predelujejo, pod pogojem, da se jasno in vidno navede avtorja in naslov tega dela in da se v primeru spremembe, preoblikovanja ali uporabe tega dela v svojem delu, lahko distribuira predelava le pod licenco, ki je enaka tej.
- Avtorji lahko sklenejo dodatne ločene pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
- Pred postopkom pošiljanja ali med njim lahko avtorji delo objavijo na spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svojih spletnih straneh), k čemur jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela.