»The Two Old Bachelors« Edwarda Leara: pomenoslovna in prevodoslovna analiza
DOI:
https://doi.org/10.4312/vestnik.11.291-302Ključne besede:
Edward Lear, Two Old Bachelors, viktorijanska doba, nesmisel, absurd, pomenoslovje, prevodoslovje, enakozvočje, HersantPovzetek
Namen pričujočega prispevka je pomenoslovna obravnava kratkega poetičnega besedila z naslovom »The Two Old Bachelors«, ki ga je Edward Lear leta 1877 objavil v svoji zbirki Laughable lyrics, a fourth book of nonsense poems, songs, botany, music, etc. Natanko sto let po izidu je pesem v francoščino prevedel Patrick Hersant (Edward Lear: Nonsense, 1977). V prispevku predstavljamo pomenoslovno analizo izvirne različice pesmi v angleščini in ponujamo razmislek o tem, zakaj lahko pesem uvrščamo med literarna dela absurda. Na podlagi pripravljalne študije pokažemo, kako je Hersant razrešil dilemo, s katero se je soočil pri prevajanju Learove pesmi: eden izmed elementov absurda v pesmi namreč temelji na enakozvočju samostalnika sage, ki je angleški izraz za žajbelj, in samostalnika sage, ki v angleščini poimenuje modreca. Osebi v pesmi žajbelj potrebujeta za pripravo nadeva; namesto žajblja najdeta modreca, ta pa ju brez besed prepodi z gore, na kateri sedi. To dejanje lahko razumemo kot simbol nevarnosti, ki je med viktorijansko dobo pretila istospolno usmerjenim osebam. Hersant se je prevajalskega izziva lotil tako, da je ustvaril različico, ki z izvirnikom nima veliko skupnega. Če upoštevamo dolgo tradicijo prostega prevajanja iz angleščine v francoščino, lahko torej na njegov prevod gledamo kot na še en primerdojemanja prevoda kot povsem novega besedila.
Prenosi
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi 4.0 mednarodno licenco.
Avtorji, ki želijo, da se njihov članek objavi v reviji, se strinjajo z naslednjimi pogoji:
- Pisci besedila potrjujejo, da so avtorji oddanega članka, ki bo predvidoma izšel v reviji Vestnik za tuje jezike v okviru Znanstvene založbe Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana) z navedbo mojega avtorstva z imenom in priimkom. O likovno-grafični in tehnični opremi dela ter o pogojih njegovega trženja odloča založnik.
- Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da na njem ne obstajajo pravice tretjih oseb in da z njim niso kršene kakšne druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter mu povrnil škodo in stroške.
- Avtorji obdržijo materialne avtorske pravice ter založniku priznajo pravico do prve izdaje članka z licenco Creative Commons Attribution-ShareAlike 4.0 International License (priznanje avtorstva in deljenje pod istimi pogoji). To pomeni, da se tako besedilo, slike, grafi in druge sestavine dela lahko prosto distribuirajo, reproducirajo, uporabljajo, priobčujejo javnosti in predelujejo, pod pogojem, da se jasno in vidno navede avtorja in naslov tega dela in da se v primeru spremembe, preoblikovanja ali uporabe tega dela v svojem delu, lahko distribuira predelava le pod licenco, ki je enaka tej.
- Avtorji lahko sklenejo dodatne ločene pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
- Pred postopkom pošiljanja ali med njim lahko avtorji delo objavijo na spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svojih spletnih straneh), k čemur jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela.
