Podoba Moskve v potopisnih pripovedih sodobnih francoskih pisateljev
DOI:
https://doi.org/10.4312/vestnik.11.303-313Ključne besede:
potopisna pripoved, podoba mesta, podzavestno dojemanje naroda, stereotip, imagologijaPovzetek
Potopisna pripoved je priljubljena zvrst v sodobni književnosti. Njeni začetki segajo v 5. stoletje pred našim štetjem, ko je bila njena vloga predvsem utilitaristična. Osrednje mesto v potopisni pripovedi ima opis (narave, mest, prebivalcev, simbolov, osebnih vtisov in asociacij), medtem ko ima dogajanje stransko oziroma podporno vlogo. Potopisna pripoved je v zadnjih tridesetih letih v Rusiji in izven nje postala zelo priljubljena zvrst, kljub temu da je potovanje postalo dostopnejše vsem. Prav dostopnost potovanja je spremenila zasnovo potopisnih pripovedi, s tem pa je vplivala tudi na njihovo vsebino. V prispevku analiziramo podobo Moskve v potopisih francoskih avtorjev, objavljenih med letoma 2008 in 2016, ki večinoma opisujejo potovanja po Sibiriji. Posamezna dela se razlikujejo glede na način posredovanja avtorjevega dojemanja sveta, glede na pogled na mesto in na interpretacijo videnega. To raznolikost je mogoče pripisati različnim dejavnikom, kot so avtorjeva narodnost, poklic, življenjske izkušnje, spol, namen potovanja, pa tudi predhodne izkušnje s kulturo države in znanjem ruskega jezika. Podobo Moskve v preučevanih delih tako oblikujejo zgodovinska dejstva, spomini, primerjava s podobami Moskve v preteklosti, toponimija, zgradba mesta, meščani in srečanja z njimi ter primerjava predsodkov in resničnosti. Dojemanje tuje prestolnice pa na koncu razkrije avtorjevo podzavestno dojemanje naroda in sebe.
Prenosi
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi 4.0 mednarodno licenco.
Avtorji, ki želijo, da se njihov članek objavi v reviji, se strinjajo z naslednjimi pogoji:
- Pisci besedila potrjujejo, da so avtorji oddanega članka, ki bo predvidoma izšel v reviji Vestnik za tuje jezike v okviru Znanstvene založbe Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana) z navedbo mojega avtorstva z imenom in priimkom. O likovno-grafični in tehnični opremi dela ter o pogojih njegovega trženja odloča založnik.
- Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da na njem ne obstajajo pravice tretjih oseb in da z njim niso kršene kakšne druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter mu povrnil škodo in stroške.
- Avtorji obdržijo materialne avtorske pravice ter založniku priznajo pravico do prve izdaje članka z licenco Creative Commons Attribution-ShareAlike 4.0 International License (priznanje avtorstva in deljenje pod istimi pogoji). To pomeni, da se tako besedilo, slike, grafi in druge sestavine dela lahko prosto distribuirajo, reproducirajo, uporabljajo, priobčujejo javnosti in predelujejo, pod pogojem, da se jasno in vidno navede avtorja in naslov tega dela in da se v primeru spremembe, preoblikovanja ali uporabe tega dela v svojem delu, lahko distribuira predelava le pod licenco, ki je enaka tej.
- Avtorji lahko sklenejo dodatne ločene pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
- Pred postopkom pošiljanja ali med njim lahko avtorji delo objavijo na spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svojih spletnih straneh), k čemur jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela.
