Večjezične žanrske prakse v mednarodnih odnosih

Avtorji

  • Mojca Jarc Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede

DOI:

https://doi.org/10.4312/vestnik.12.241-260

Ključne besede:

TJS, večjezičnost, žanrski repertoar, žanrska ekologija, žanrska praksa, mednarodni odnosi

Povzetek

Med posledice globalizacije štejemo ne samo tesnejše, ampak tudi jezikovno kompleksnejše komunikacijske mreže. Večjezične prakse so spremenile akademsko in poklicno življenje, s tem pa so pred učence in učitelje tujih jezikov stroke (TJS) postavile nove zahteve. Pričujoči članek v ospredje postavlja vprašanje rabe žanrov v večjezičnih globaliziranih kontekstih. Žanri so bili prepoznani kot ena od osrednjih tematik poučevanja TJS. Čeprav so predhodne raziskave pokazale, da morajo člani diskurzne skupnosti usvojiti primerne žanrske prakse, značilne za strokovno področje, na katerem delujejo, je malo znanega o naravi žanrskih repertoarjev na področju mednarodnih odnosov (MO). V članku poročamo o kvalitativni raziskavi žanrskih praks v diskurzni skupnosti MO. Namen naše raziskave je bil ugotoviti, katere značilne žanrske repertoarje uporabljajo člani te skupnosti v akademskih in poklicnih okoljih. Osredotočamo se na jezike, v katerih so žanri udejanjeni, in na spremembe v žanrskih praksah, ki se pojavijo kot posledica prehajanja članov skupnosti v različne akademske in poklicne ali institucionalne kontekste. Analiza zbirk žanrov in podatkov, zbranih v polstrukturiranih intervjujih s študenti, profesorji in diplomanti MO, razkriva bogastvo, raznolikost in asimetrične vzorce žanrske rabe v treh jezikih: francoščini, slovenščini in angleščini. Raziskava nakazuje, da se je strokovno sporočanje naših intervjuvancev v zadnjih dvajsetih letih močno spremenilo in da spremembe v žanrskih ekologijah zahtevajo nove pristope k poučevanju o žanrih. Na temeljih izsledkov raziskave razpravljamo o izzivih večjezične stvarnosti za učitelje TJS in za raziskovalce žanrov.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Literatura

ANGOURI, Jo (2014) Multilingualism in the workplace: Language practices in multilingual contexts. Multilingua – Journal of Cross-Cultural and Interlanguage Communication, 33(1–2), 1–9.

BAWARSHI, Anis S./Mary Jo REIFF (2010) Genre: An introduction to history, theory, research, and pedagogy. Parlor Press West Lafayette, IN.

BAZERMAN, Charles (1994) Systems of genres and the enactment of social intentions. Freedman A, Medway P (eds.) Genre and the New Rhetoric. Taylor & Francis, London, 79–101.

BHATIA, Vijay K. (2008) Genre analysis, ESP and professional practice. English for specific purposes, 27(2), 161–174.

BLOMMAERT, Jan/James COLLINS/Stef SLEMBROUCK (2005) Spaces of multilingualism. Language & Communication, 25(3), 197–216.

CANAGARAJAH, Suresh (2007) Lingua franca English, multilingual communities, and language acquisition. The modern language journal, 91, 923–939.

CANAGARAJAH, Suresh (2018) Translingual practice as spatial repertoires: Expanding the paradigm beyond structuralist orientations. Applied Linguistics, 39(1), 31–54.

CHANG, Sin-Yi (2019) Beyond the English Box: Constructing and Communicating Knowledge Through Translingual Practices in the Higher Education Classroom. English teaching & learning, 43(1), 23–40.

CHITEZ, Madalina/Otto KRUSE (2012) Writing cultures and genres in European higher education. University writing: Selves and texts in academic societies. Brill, 151–175.

COUNCIL OF EUROPE (2001) Common European Framework of Reference for Languages: Learning, teaching, assessment. Cambridge: Cambridge University Press / Council of Europe.

COUNCIL OF EUROPE (2020) Common European Framework of Reference for Languages: Learning, teaching, assessment – Companion volume, URL: https://rm.coe.int/common-european-framework-of-reference-for-languages-learning-teaching/16809ea0d4.

EUROPEAN COMMISSION (2009) The Bologna Process 2020 – The European Higher Education Area in the new decade Communiqué of the Conference of European Ministers Responsible for Higher Education, Leuven and Louvain-la-Neuve, 28–29 April 2009.

FRANCESCHINI, Rita (2011) Multilingualism and multicompetence: A conceptual view. The Modern Language Journal, 95(3), 344–355.

FROW, John (2006) Genre. Routledge.

GALANTE, Angelica et al. (2019). Plurilingualism in higher education: A collaborative initiative for the implementation of plurilingual pedagogy in an English for academic purposes program at a Canadian university. TESL Canada Journal, 36(1), 121–133.

GENTIL, Guillaume (2011) A biliteracy agenda for genre research. Journal of Second Language Writing, 20(1), 6–23.

HYON, Sunny (1996) Genre in three traditions: Implications for ESL. TESOL quarterly, 30(4), 693–722.

JARC, Mojca (2015) “Zdaj morate pozabit vse, kar ste se prej naučili”: gradnja medkulturnih kompetenc pri slovenskih študentih nefilološke fakultete v frankofonem akademskem okolju. Journal for Foreign Languages, 7(1), 169–189.

KIM, Minkyung/Diane BELCHER (2018) Building genre knowledge in second language writers during study abroad in higher education. Journal of English for Academic Purposes, 35, 56–69.

KRUSE, Otto/Madalina CHITEZ (2012) Contrastive genre mapping in academic contexts: An intercultural approach. Journal of Academic Writing, 2(1), 59–73.

LEBOW, Richard Ned (2008) A cultural theory of international relations. Cambridge University Press.

LILLIS, Theresa (2013) Sociolinguistics of writing. Edinburgh University Press.

LORENZO, Francisco (2013) Genre-based curricula: multilingual academic literacy in content and language integrated learning. International Journal of Bilingual Education and Bilingualism, 16(3), 375–388.

MARTIN, James R./David ROSE (2008) Procedures and Procedural Recounts. Genre Relations: Mapping Culture. London: Equinox.

METTEWIE, Laurence/Luk VAN MENSEL (2009) Multilingualism at all costs: Language use and language needs in business in Brussels. Sociolinguistica, 23(1), 131–49.

MEYER, Stephan, et al. (2012) Plurilingualism, multilingualism and internationalisation in the European Higher Education Area: Challenges and perspectives at a Swiss university. Language Learning in Higher Education, 2(2), 405–425.

MOORE, Danièle/Laurent GAJO (2009) Introduction–French voices on plurilingualism and pluriculturalism: Theory, significance and perspectives. International Journal of Multilingualism, 6(2), 137–153.

NORTON, Bonny (2010) Language and identity. Sociolinguistics and language education, 23(3), 349–369.

ORLIKOWSKI, Wanda J./JoAnne YATES (1994) Genre repertoire: The structuring of communicative practices in organizations. Administrative science quarterly, 541–574.

PIERINI, Francesco (2016) Multilingualism and Englishization in international business communication: the case of some Italian wine producers. English Today, 32(1) 48–55.

ROCHE, Jean-Jacques (2001) Théories des Relations Internationales. Paris: Montchrestien.

SCHLABACH, Joachim (2017) Probleme in mehrsprachigen Situationen. Zur Grundlegung des Lernziels plurilinguale Kompetenz. Zeitschrift für interkulturellen Fremdsprachenunterricht, 22(2), 66–79.

SOMMER-FARIAS, Bruna/Christine M. TARDY/Jeroen GEVERS (2020) Teaching and Researching Genre Knowledge: Toward an Enhanced Theoretical Framework. Written Communication, 37(3), 287–321. https://doi.org/10.1177/0741088320916554.

Prenosi

Objavljeno

28.12.2020

Kako citirati

Jarc, M. (2020). Večjezične žanrske prakse v mednarodnih odnosih. Vestnik Za Tuje Jezike, 12(1), 241–260. https://doi.org/10.4312/vestnik.12.241-260

Številka

Letn. 12 Št. 1 (2020)

Rubrike

Članki

Licenca

Avtorske pravice (c) 2020 Mojca Jarc

Creative Commons licenca

To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi 4.0 mednarodno licenco.

Avtorji, ki želijo, da se njihov članek objavi v reviji, se strinjajo z naslednjimi pogoji:

  1. Pisci besedila potrjujejo, da so avtorji oddanega članka, ki bo predvidoma izšel v reviji Vestnik za tuje jezike v okviru Znanstvene založbe Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana) z navedbo mojega avtorstva z imenom in priimkom. O likovno-grafični in tehnični opremi dela ter o pogojih njegovega trženja odloča založnik.
  2. Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da na njem ne obstajajo pravice tretjih oseb in da z njim niso kršene kakšne druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter mu povrnil škodo in stroške.
  3. Avtorji obdržijo materialne avtorske pravice ter založniku priznajo pravico do prve izdaje članka z licenco Creative Commons Attribution-ShareAlike 4.0 International License (priznanje avtorstva in deljenje pod istimi pogoji). To pomeni, da se tako besedilo, slike, grafi in druge sestavine dela lahko prosto distribuirajo, reproducirajo, uporabljajo, priobčujejo javnosti in predelujejo, pod pogojem, da se jasno in vidno navede avtorja in naslov tega dela in da se v primeru spremembe, preoblikovanja ali uporabe tega dela v svojem delu, lahko distribuira predelava le pod licenco, ki je enaka tej.
  4. Avtorji lahko sklenejo dodatne ločene pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
  5. Pred postopkom pošiljanja ali med njim lahko avtorji delo objavijo na spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svojih spletnih straneh), k čemur jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela.