Prvi profesor kmetijstva v Ljubljani Jožef Pl. Vest in njegov sadni izbor - ob 230-letnici rojstva

Abstract

Prvi sadni izbor v slovenščini je objavil v knjigi SADJE-REJA ali NAVUK Urban Jarnik (1784-1844) leta 1817 v Celovcu; izmed jablan je priporočal ‘Mošancelj’ (‘Borsdorfer’), ‘Rožmarinovec’, ‘Limonasto jabolko’, ‘Čebularje’, razne renete ali kosmače; med hruškami našteva jesensko in zimsko bergamotko, kosmačute, vodenke in maslenke. Drugi sadni izbor za Kranjsko je sestavil, opisal in objavil v Celovcu rojeni Jožef pl. Vest, prvi predavatelj kmetijstva in naravoslovja na liceju v Ljubljani.

Rodil se je 14. januarja 1769 v Celovcu, kjer je tudi končal gimnazijske študije. Po maturi je v Gradcu preučeval filozofske vede, medicino s kemijo in botaniko, posebej pa je poslušal kmetijstvo na Joanneumu. Ob koncu stoletja je bil mobiliziran. Sodeloval je v mnogih pohodih v prvi vojni proti Francozom in napredoval do stotnika. 15 let je služil kot častnik v vojski; tudi v Kranju in v Ljubljani. Leta 1803 se je oženil z Ano Garzzaroli, hčerko Jožefa Antona Garzzarolija, lastnika graščine Šempeter - Schrottenturn pod Šmarjetno goro pri Kranju. Po Anini smrti se je poročil s Frančiško r. Potočnik, s katero je imel več otrok, med njimi je bil sin Viktor (1819-1886) eden od odkritih častilcev pesnika Prešerna. Jožef se je ves čas dejavno ukvarjal s kmetijstvom, zlasti s sadjarstvom. Leta 1820 se je prijavil na razpis za predavatelja kmetijstva na liceju v Ljubljani. Od štirih kandidatov je vodja filozofskega študija Matej Ravnikar priporočil Jožefa pl. Vesta za izbor suplenta, ker je imel od vseh največ teoretičnega znanja in praktičnih izkušenj, poleg tega je dobro obvladal pet jezikov: slovenščino, nemščino, latinski, italijanski in francoski jezik. Že jeseni leta 1820 je začel predavati na liceju, toda dokončno ga je dvorna komisija postavila šele jeseni leta 1825, na podlagi ugodnega mnenja direktorja filozofskega študija iz leta 1823!

Poklicno izobraženi Vest se je velik del življenja ukvarjal s kmetijstvom in se uveljavil pri praktičnih poskusih, osebno si je zlasti prizadeval za napredek sadjarstva. Leta 1821 je za podružnico kmetijske družbe v Kranju uredil drevesnico in poskusno polje, kjer je preizkušal in na tej podlagi uvajal nove sortimente kmetijskih rastlin. Gubernijski razpis iz leta 1821 je omogočil, da je Kranjska kmetijska družba v Ljubljani leta 1822 kupila posestvo Lichtenturn na Zgornjih Poljanah (za Gradom med Ljubljanico in Gruberjevim kanalom) ter pooblastila Jožefa pl. Vesta, da uredi poskusno polje (poznejšo poskusno postajo - Versuchshof Polana), drevesnico in sadovnjake, preizkušal in uvajal je vrtnine, trave, detelje, lucerne, sladkorno in krmno peso, krompir in žita. Prvi je načrtno propagiral šolske drevesnice ter v ta namen prirejal tečaje in predavanja, zlasti v hribovitih predelih.

Leta 1821 je gubernij obvestil okrožne urade naj pospešijo razvoj sadjarstva v svojih okrajnih gosposkah, duhovnike in posestnike pa je opozoril naj napravijo vzorne sadovnjake in s tem vplivajo na ostale kmetovalce.

Jožef pl. Vest je povezal poskusno postajo v Ljubljani z osrednjo avstrijsko drevesnico v Gradcu, kjer je bil Vestov brat Lorenz Vest, profesor botanike in kmetijstva na Joanneumu, ki je posredoval zamenjavo semen, cepičev in sadik. Strokovna poročila je Jožef objavljal v glasilu Kranjske kmetijske družbe od leta 1820 do 1830, to je v Annalen der k. k. Landwirtschafts- Gesellschaft in Laibach. Leta 1825 je v tem listu objavil Versuch einer systematischen Beschreibung in Deutschland vorhandener Kernobst Sorten (s seznamom in opisom 46 sort jabolk in 51 sort hrušk).

Podatke o navedeni razpravi navaja Avstrijski biografski leksikon, toda Annalen iz 1825 nismo našli niti v naših zgodovinskih knjižnicah niti v Avstrijski nacionalni (dvorni) knjižnici na Dunaju. In kaj se je zgodilo z razpravo? Verjetno zaradi obširnosti spisa in pomanjkanja denarja Vestov Poskus ni bil natisnjen.