Sodobna dramatika in vprašanje dediščine neoavantgarde šestdesetih in sedemdesetih let
Ključne besede:
Dušan Jovanović, Rastko Močnik, Simona Semenič, Varja Hrvatin, slovensko eksperimentalno gledališče, slovenska dramatikaPovzetek
Sodobna dramatika je do neke mere dedinja neoavantgarde s konca šestdesetih in iz
sedemdesetih let prejšnjega stoletja. Takrat se je namreč zgodil t. i. performativni obrat, ki
je gledališče potegnil stran od reprezentacije k prezentaciji. Razvoj, ki je sledil, označujemo
z različnimi oznakami, npr. postdramsko gledališče, estetika performativnega, v primeru
dramskih besedil pa kot ne več dramski gledališki tekst, gledališče »u fris« ipd.
Tudi na Slovenskem se je konec šestdesetih let zgodil odločilen zasuk od besedila k
dogodku. Takrat so nastali prvi hepeningi in performansi, ob Pupiliji pa je Veno Taufer
razglasil kar smrt literarnega gledališča. Na prvi pogled se torej zdi, da sodobna dramska
pisava ponavlja prejšnje vzorce. Da morda radikalneje ubeseduje jezikovne in estetske
igre, dekonstruira dramsko formo in torej radikalizira nastavke neoavantgard, a vendar v
zadnjih dveh desetletjih govorimo o vračanju k dramskemu, o postpostdramskem, o (spet)
dramskih tekstih itd.
S primerjalno analizo dveh radikalnejših besedil iz zbornika Generator:: za proizvodnjo
poljubnega števila dramskih kompleksov (Sinopsis za happening Hlapci Dušana Jovanovića
in Generator, ki iz določenih enot in po preprostih pravilih proizvaja poljubno število
dramskih kompleksov Rastka Močnika) ter dveh besedil Simone Semenič in Varje Hrvatin
(mi, evropski mrliči in Vse se je začelo z golažem iz zajčkov) razprava pokaže, da gre pri
neoavantgardah za vprašanje gledališke uprizoritve in forme dramskega teksta, pri sodobni
dramatiki pa bolj za način iskanja avtentičnosti in dramatičnih učinkov.
Literatura
Angel-Perez, Élisabeth. »Nazaj k verbalnemu gledališču: post-post-dramska gledališča
od Crimpa do Croucha.« Drama, tekst, pisava 2, ur. Petra Pogorevc in Tomaž Toporišič,
Mestno gledališče ljubljansko, 2021, str. 23–30.
Fischer-Lichte, Erika. Estetika performativnega. Prev. J. Drnovšek, Študentska založba,
Koda.
Haas, Birgit. »History through the Lens of the Uncertainty Principle: Dea Loher‘s
'Leviathan'.« The Journal of the Midwest Modern Language Association, letn. 39, št.
, 2006, str. 73–87.
Hrvatin, Varja. »Vse se je začelo z golažem iz zajčkov.« Sodobnost, letn. 84, št. 7/8, str.
–978.
Jakovljević, Branislav. Učinki odtujitve. Performans in samoupravljanje v Jugoslaviji,
–1991. Maska, 2021. Zbirka Transformacije, 45.
Jovanović, Dušan. »Sinopsis za happening Hlapci.« Generator:: za proizvodnjo
poljubnega števila dramskih kompleksov, ur. Blaž Lukan, Slovenski gledališki inštitut,
Akademija za gledališče, radio, film in televizijo, 2021, str. 76–83. Dokumenti
slovenskega gledališkega inštituta, letn. 58, št. 103.
Kralj, Lado. Teorija drame. DZS, 1998. Literarni leksikon, 44.
Lehmann, Hans-Thies. Postdramsko gledališče. Prevedel K. J. Kozak, Maska, 2003.
Lukan, Blaž, ur. Generator:: za proizvodnjo poljubnega števila dramskih kompleksov.
Slovenski gledališki inštitut, Akademija za gledališče, radio, film in televizijo, 2021.
Dokumenti slovenskega gledališkega inštituta, letn. 58, št. 103.
—. »Tega teksta nikoli ni bilo. Vse je samo fikcija.« Drama, tekst, pisava 2, ur. Petra
Pogorevc in Tomaž Toporišič, Mestno gledališče ljubljansko, 2021, str. 97–120.
Močnik, Rastko. »Drama, Generator, ki iz določenih enot in po preprostih pravilih
proizvaja poljubno število dramskih kompleksov.« Generator:: za proizvodnjo
poljubnega števila dramskih kompleksov, ur. Blaž Lukan, Slovenski gledališki inštitut,
Akademija za gledališče, radio, film in televizijo, 2021, str. 101–105. Dokumenti
slovenskega gledališkega inštituta, letn. 58, št. 103.
Monfort, Anne. »Po postdramskem: pripoved in fikcija med odrsko pisavo in
neodramskim gledališčem.« Drama, tekst, pisava 2, ur. Petra Pogorevc in Tomaž
Toporišič, Mestno gledališče ljubljansko, 2021, str. 147–160.
Orel, Barbara. »K zgodovini performansa na Slovenskem.« Dinamika sprememb v
slovenskem gledališču 20. stoletja, ur. Barbara Sušec Michieli, Blaž Lukan in Maja
Šorli, Akademija za gledališče, radio, film in televizijo, Maska, 2010, str. 271–327.
Poschmann, Gerda. Der nicht mehr dramatische Theatertext: Aktülle Bühnenstücke und
ihre dramaturgische Analyse. Niemeyer, 1997.
Semenič, Simona. tri drame. Beletrina, 2017.
Sierz, Aleks. Gledališče »u fris«. Mestno gledališče ljubljansko, 2004.
Toporišič, Tomaž. »Dramska pisava po postdramskem: Anja Hilling, Milena Marković
in Simona Semenič.« Slavistična revija, letn. 68, št. 2, 2020, str. 109–124.
Troha, Gašper. Ujetniki svobode. Aristej, 2015.
