Glasbenogledališki opus Darijana Božiča v kontekstu slovenske glasbenogledališke scene – izmik v literarno-dramsko v opreki z željo po institucionalnem

Avtorji

Ključne besede:

Darijan Božič (1933-2018), slovenska opera, glasba 20. stoletja, glasbeno gledališče, modernizem, instrumentalno gledališče, scenske kompozicije

Povzetek

Med slovenskimi skladateljskimi modernisti je glasbenemu gledališču največ pozornosti namenil Darijan Božič. Obravnavana so njegova glasbenogledališka dela, pri čemer je že iz žanrskih podnaslovov posameznih del razvidno, da je skladatelj ves čas iskal novo formo za glasbenogledališko delo. Zdi se, da jo je našel v nekakšnem napol »radijskem« mediju – nosilno težo ima po navadi govorjena beseda, ki jo v obliki zvočne opreme spremljajo redke instrumentalne zvočne intervencije. Te skozi čas izgubljajo modernistično ostrino (harmonski grozdi) in se s sopostavljanjem raznolikega približujejo postmodernizmu. Tako se za Božičeva dela kot značilna izkaže dvojna neuravnoteženost – beseda močno prevlada nad glasbo, hkrati pa se zdi nenavadna skladateljeva želja, da avantgardne gledališke postopke skuša uresničiti v institucionalnem opernem gledališču.

 

Biografija avtorja

Gregor Pompe

Gregor Pompe je študiral na Filozofski fakulteti v Ljubljani primerjalno književnost, nemški jezik in muzikologijo. Zaposlen je na Oddelku za muzikologijo Filozofske fakultete v Ljubljani, kjer je obranil doktorsko nalogo in trenutno deluje kot redni profesor. Predaval je tudi na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru in na Oddelku za muzikologijo Univerze Karla Franza v avstrijskem Gradcu. Raziskuje sodobno glasbo in glasbeno gledališče. Objavil je že več člankov in samostojnih monografskih publikacij. Deluje tudi kot glasbeni kritik in skladatelj.

Literatura

Ažman, Tatjana. »Darijan Božič. Umetnik, ki verjame v svojo resnico.« Gledališki list

SNG Opera in balet Ljubljana, 4. nov. 1997, str. 2–3.

Barbo, Matjaž. »Božič, Darijan.« Slovenska biografija, http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1019960/#novi-slovenski-biografski-leksikon. Dostop 25. sept.

—. Pro musica viva. Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2001.

Bedina, Katarina. »Nova slovenska opera.« Delo, 18. maj 1971, str. 8.

Božič, Darijan. »Ecce, Carniolus!« Nova Atlantida, letn. 2, št. 7, 1995, str. 82–149.

—. Jago. Edicije Društva slovenskih skladateljev, 1968.

—. »Vertikalne strukture savremene muzike.« Zvuk, št. 67, 1966, str. 163–188; št. 68,

, str. 297–321.

Brockmann, Stephen. German Literary Culture at the Zero Hour. Camden House, 2004.

Cage, John, Michael Kirby in Richard Schechner. »An Interview with John Cage.« The

Tulane Drama Review, letn. 10, št. 2, 1965, 50–72.

Danuser, Hermann. Die Musik des 20. Jahrhunderts. Laaber Verlag, 1984.

Hostnik Šetinc, Majda. »Telmah ali Hamlet. Novo delo Darijana Božiča.« Neodvisni

dnevnik, letn. 38, št. 167, 1990, str. 9.

Kesting, Marianne. »Musikalisierung des Theaters. Theatralisierung der Musik.« Melos, letn. 36, št. 3, 1969, str. 101–109.

Kreft, Mojca, ur. Oresteja ’68. Slovenski gledališki muzej, 2008.

Menart, Mojca. »In discreto. Skladatelj in dirigent Darijan Božič.« Teleks, letn. 46, št.

, 1990, str. 48.

Mracsek, Mira. »Lizistrata 75. Pogovor s skladateljem in dirigentom Darijanom Božičem.« Dnevnik, 3. nov. 1980, str. 4.

Nyman, Michael. Experimental Music. Cage and Beyond. Cambridge University Press,

Pompe, Gregor. »Na obrobju. Delovanje ljubljanske Opere med letoma 1950 in 1960.«

Ustanove, politika in glasba v Sloveniji in Srbiji 1945–1963, ur. Tatjana Marković in

Leon Stefanija, Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, 2015,

str. 66–85.

—. »Repertoarna analiza ljubljanskega opernega uprizarjanja od ustanovitve Dramatičnega društva do danes.« Vloga nacionalnih opernih gledališč v 20. in 21. stoletju,

ur. Jernej Weiss, Založba Univerze na Primorskem, 2019, str. 351–372.

—. »Slovenian music in the first decade after the Second World War – in search of

socialist realism.« Muzikološki zbornik, letn. 54, št. 2, 2018, str. 187–200.

Rebstock, Mathias, in David Roesner. Composed Theatre. Intellect Books, 2012.

Rijavec, Andrej. »Razsežnosti snovanja Darijana Božiča.« Muzikološki zbornik, letn. 14,

, str. 114–123.

Sajovic, Irena. »Nekaj izjav skladateljev o Opatiji ’87.« Glasbena mladina, letn. 18, št.

, 1988, str. 3–4.

Salzmann, Eric, in Thomas Desi. The New Music Theater. Seeing the Voice, Hearing the

Body. Oxford University Press, 2008.

Schmidt, Felix, in Jürgen Hohmeyer. »Sprengt die Opernhäuser in die Luft!« Der Spiegel, 25. sept. 1967, str. 166–174.

Souček, Jurij. »Lizistrata ’75.« Gledališki list SNG Opera in balet Ljubljana, 4. nov. 1997,

str. 8–9.

Strgar, Snežana. Operni opus Darijana Božiča. Diplomsko delo. Univerza v Ljubljani,

Strobel, Heinrich. »Umwandlung oder Ende der Oper?« Melos, letn. 5, 1948, str. 129–

Šlamberger, Snežana. »Zvok, enakovreden besedi.« Dnevnik, 24. apr. 1970, str. 6.

Učakar, Bogdan. »Na pravem mestu.« Delo, 20. maj 1992, str. 6.

—. »Radiofonski Telmah.« Delo, 26. jun. 1991, str. 6.

—. »Umetniški podvig.« Dnevnik, 20. nov. 1980, str. 4.

Žižek, Slavoj, in Mladen Dolar. Opera’s Second Death. Routledge, 2002.

Prenosi

Objavljeno

30.06.2023

Kako citirati

Pompe, G. (2023). Glasbenogledališki opus Darijana Božiča v kontekstu slovenske glasbenogledališke scene – izmik v literarno-dramsko v opreki z željo po institucionalnem. Amfiteater, 11(1), 232–250. Pridobljeno od https://journals.uni-lj.si/amfiteater/article/view/16364

Številka

Rubrike

Articles