Slovenska dramatika neabsolutnosti

Povzetek

»Zgodovina slovenske dramatike že od Prešernove neuresničene ideje o zgodovinski tragediji naprej beleži zanimive poizkuse in preizkuse estetskih revolucij« (27). Prav te – torej »estetske revolucije« – so središčni predmet raziskave Tomaža Toporišiča, ki se v seriji »teoretiziranih branj« (188) Dramske pisave stoletja: od Ivana Cankarja do Simone Semenič in naprej sprehodi po sledeh estetskih revolucij v stoletju, ki so ga zaznamovali nemir, vojne ter temeljno »iskanje novega na ruševinah starega« (Badiou, nav. po Toporišič 187). Kot ključno premiso pri tem vzpostavlja vmesnost dramatike kot forme med literaturo in gledališčem, ki se ji je posvečal že v svojem predhodnem delu Nevarna razmerja med dramatiko in gledališčem XX. in XXI. stoletja (Založba Univerze v Ljubljani, 2022).