Izjava o spoštovanju založniških in akademskih etičnih standardov

Objava v recenzirani reviji Ars & Humanitas prispeva k mednarodnim raziskavam, predanim izobraževanju in učenju odraslih. Vsaka objava zrcali kakovost avtorjev, njihovih podpornih institucij, urednika in uredništva, kot tudi založnika. To sodelovanje je podkrepljeno z izrecno izjavo o standardih pričakovanega etičnega ravnanja za vse, ki so vključeni v proces objave. Ti standardi temeljijo na priporočilih Odbora za etiko objav (COPE) in na podlagi načel, opisanih v temeljnih praksah COPE (COPE’s Core Practices). Namen teh načel je spodbujati popolno poštenost, preglednost, odgovornost in spoštovanje drugih.

Založba Univerze v Ljubljani kot založnik revije Ars & Humanitas vestno opravlja vlogo varuha vseh stopenj založniškega procesa. Založba Univerze v Ljubljani (i. e. posamezne članice Univerze v Ljubljani) je kot založnik odgovorna za ohranjanje integritete preteklih in sedanjih raziskovalnih dosežkov, objavljenih v reviji Ars & Humanitas. Založnik je zavezan zagotoviti nepristranskost, po kateri oglaševanje, naročilo ponatisov ali možni finančni prilivi drugih ne bodo imeli vpliva na uredniške odločitve. Poleg tega si bosta založnik in uredništvo revije Ars & Humanitas izmenjevala informacije z drugimi revijami in/ali založniki, kadar bo to koristno in potrebno.

Naloge avtorjev

Standardi poročanja: Avtorji poročil izvirnih raziskav morajo predstaviti natančen prikaz opravljenega dela in objektivno razpravo o njegovem pomenu. Uporabljeni podatki morajo biti v prispevku točno in natančno predstavljeni. Prispevek mora vsebovati dovolj podrobnosti in referenc, da bi drugim omogočili ponovitev dela. Napačne ali namerno napačne izjave veljajo za neetične in niso sprejemljive.

Dostop do podatkov in hramba: urednik lahko v procesu pregledovanja članka od avtorjev zahteva, da predložijo vire uporabljenih podatkov v prispevku v uredniški pregled. Avtorji morajo biti pripravljeni priskrbeti javni dostop do uporabljenih podatkov, v kolikor je to izvedljivo in hraniti te podatke še nekaj časa po objavi prispevka v reviji.

Izvirnost in plagiat: vsi prispevki morajo biti izvirno delo avtorjev. Vključevanje del drugih mora biti jasno označeno z ustreznim citiranjem izvornega gradiva. Plagiatorstvo se pojavlja v različnih oblikah, od poskusov, da se predstavi« članek drugih avtorjev kot lastno delo, do prepisovanja/kopiranja ali parafraziranja bistvenih delov drugega dela (npr. enačbe, slike, tabele …) istih avtorjev ali drugih raziskovalcev brez navedbe avtorstva ali prisvajanja rezultatov raziskav, ki so jih izvedli drugi. Plagiatorstvo vključuje tudi dobesedno (beseda za besedo) ali skoraj dobesedno kopiranje ali namerno parafraziranje delov dela drugega avtorja brez jasne navedbe vira ali identifikacije kopiranega fragmenta (npr. z narekovaji). Plagiatorstvo je v vseh oblikah neetično ravnanje in ni sprejemljivo. Plagiatorstvo lahko predstavlja tudi kršitev zakona o avtorskih pravicah, ki je lahko pravno kaznivo.

Če med postopkom oddaje in pregleda obstaja sum plagiatorstva, bodo avtorji obveščeni in jim bo dovoljeno, da razjasnijo situacijo v enem tednu. Brez razumne in pravočasne razlage očitnega plagiatorstva bo prispevek umaknjen iz obravnave o objavi v reviji.

Prispevki, ki vključujejo dela, ki so bila predhodno predstavljena širši javnosti v omejenem obsegu, na primer na simpoziju ali konferenci ali kot del študentske naloge ali disertacije, so sprejemljivi za obravnavo z ustreznim citiranjem prejšnjega dela.

Večkratna, ponavljajoča ali sočasna objava: V splošnem velja, da avtor ne sme opisovati istih raziskovalnih ugotovitev v več kot enem članku v primarni raziskovalni reviji. Sočasna oddaja vsebinsko istega prispevka v več kot eni reviji je neetična in nesprejemljiva. Več publikacij, ki opisujejo različne vidike rezultatov, izpeljanih iz enega samega niza raziskovalnih eksperimentov ali opazovanj, je mogoče utemeljiti z eksplicitnimi izjavami o tem, kako se vsebina teh prispevkov med seboj razlikuje.

Avtorstvo prispevka: Avtorstvo označuje zasluge in odgovornost za prispevek in posledično objavo. Avtorstvo je omejeno na tiste, ki so pomembno prispevali k zasnovi, oblikovanju, izvedbi ali interpretaciji poročane študije. Kot soavtorje se navede le tiste, ki so pomembno prispevali k raziskavi. Omeniti pa je potrebno tudi tiste, ki so v manjši meri doprinesli k nastanku prispevka v obravnavi.

Avtor, ki pošlje prispevek v pregled, mora zagotoviti, da je seznam soavtorjev popoln, pravilen in naveden v ustreznem zaporedju. Avtor mora pri tem tudi zagotoviti, da so vsi soavtorji prispevek pred oddajo pregledali in ga odobrili. Kakršno koli dodajanje, brisanje ali preureditev imen avtorjev na seznamu avtorjev je treba izvesti, preden je prispevek sprejet v objavo, in le če ga odobri urednik revije. Ob zahtevi za takšno spremembo mora urednik od ustreznega avtorja prejeti naslednje: (a) razlog za spremembo na seznamu avtorjev in (b) pisno potrdilo (e-pošta, pismo) vseh avtorjev, da se strinjajo z dodatkom, odstranitvijo ali preureditvijo. V primeru dodajanja ali odstranitve avtorjev mora to potrditi tudi dodani ali odstranjen avtor. Samo v izjemnih okoliščinah bo urednik upošteval dodajanje, izbris ali prerazporeditev avtorjev po sprejetju prispevka.

Tveganja za ljudi: raziskavah, ki vključujejo ljudi, morajo avtorji zagotoviti, da prispevek vsebuje izjavo, da so bili vsi postopki izvedeni v skladu z ustreznimi zakoni in institucionalnimi smernicami ter da (so) jih je odobril(i) ustrezni institucionalni odbor(i). Avtorji morajo v prispevek vključiti izjavo, da o ustrezno obvestili vse udeležence v raziskavi ter pridobili vsa potrebna dovoljenja. Pravice o varstvu zasebnih informacij ljudi, ki so sodelovali v raziskavi, je vedno potrebno spoštovati.

Razkrivanje in navzkrižje interesov: Avtorji morajo v svojem prispevku razkriti kakršno koli finančno ali drugo vsebinsko navzkrižje interesov, ki bi lahko vplivalo na rezultate ali razlago njihovega prispevka. Razkriti morajo biti vsi viri finančne podpore za projekt. Primeri možnih konfliktov interesov, ki jih je treba razkriti, vključujejo zaposlovanje, svetovanje, lastništvo delnic, honorarje, plačana strokovna pričevanja, patentne prijave/registracije ter nepovratna sredstva ali drugo financiranje. Morebitno navzkrižje interesov je treba razkriti v najzgodnejši možni fazi.

Bistvene napake v objavljenih delih: V primeru, da avtor odkrije bistveno napako ali netočnost v objavljenem delu, je dolžan nemudoma obvestiti urednika ali založnika revije in sodelovati z urednikom pri umiku ali popravku prispevka. Če urednik ali založnik od tretje osebe izve, da objavljeno delo vsebuje bistveno napako, je avtor dolžan prispevek nemudoma umakniti ali popraviti oziroma uredniku predložiti dokazila o pravilnosti izvirnega prispevka. V redkih primerih se lahko objava popravi ali umakne, kot določi urednik.

Naloge urednika in uredniškega odbora

Odločitve o objavi: Uredniki revije so odgovorni za izbiro prispelih člankov, ki bodo objavljeni. Vrednotenje prispevka in doprinosa prispevka k znanosti so merila, s katerimi uredniki odločajo o objavi prispevka v reviji. Uredniki bodo upoštevali tudi ocene uredništva in recenzentov. Uredniki se lahko med odločanjem o objavi posvetujejo z drugimi tehničnimi strokovnjaki, člani uredniškega odbora ali recenzenti. V redkih primerih so lahko uredniške odločitve omejene s pravnimi zahtevami v zvezi z domnevnimi kršitvami avtorskih pravic in plagiatorstvom.

Poštena igra in vključenost: Uredniki ocenjujejo vsebino prispevkov izključno glede na njihovo intelektualno vsebino, ne glede na raso, spol, spolno usmerjenost, versko prepričanje, etnično poreklo, državljanstvo ali politično filozofijo avtorjev.

Zaupnost: Vse prispevke, prejete v pregled, je potrebno obravnavati kot zaupne dokumente. Uredniki in uredništvo ne smejo razkriti nobenih podatkov o poslanem prispevku nikomur razen ustreznemu avtorju, recenzentom, potencialnim recenzentom, drugim uredniškim svetovalcem in založniku, kot je primerno.

Razkritje in nasprotje interesov: Neobjavljenih gradiv, razkritih v poslanem prispevku, urednik ali član uredništva ne sme uporabljati brez izrecnega pisnega soglasja avtorja. Uredniki naj se izločijo (tj. naj namesto tega zaprosijo drugega člana uredniškega odbora, da pregleda in razmisli) od obravnave prispevkov, v katerih imajo očitno nasprotje interesov. Ti interesi lahko izhajajo iz konkurenčnih, sodelovalnih ali drugih odnosov ali povezav s katerim koli od avtorjev, podjetij ali institucij, ki so povezane z obravnavanim prispevkom. Uredniki od vseh sodelujočih zahtevajo, da razkrijejo ustrezne konkurenčne interese in objavijo popravke, če se po objavi razkrijejo konkurenčni interesi. Če je potrebno, se lahko sprejmejo drugi ustrezni ukrepi, kot je umik članka ali izražanje zaskrbljenosti. Vsaka morebitna kršitev založniške etike bo pregledana, tudi če bo odkrita leta po objavi.

Politika umika: Uredništvo lahko zahteva naknadni umik članka, če se izkaže, da je avtor s člankom prekršili avtorske pravice tretjih oseb, ali prekršil založniške in strokovne etike, kot npr. večkratna objava članka, lažne trditve o avtorstvu, plagiatorstvo, goljufiva uporaba podatkov ali kakršna koli večja kršitev uveljavljenih standardov.

Občasno se lahko z umikom popravijo številne resne napake, ki jih ni bilo mogoče popraviti z objavo popravkov in nove verzije članka. Umik lahko predlaga glavni urednik/uredniški odbor, avtor(ji) po medsebojnem dogovoru obeh strani.

Naloge recenzentov

Prispevek k uredniškim odločitvam: Strokovni pregled omaga avtorjem izboljšati prispevek in redniku pri uredniških odločitvah. Posledično bi moral vsak potencialni recenzent zavrniti možnost pregleda dela zunaj svojega strokovnega znanja.

Zaupnost: Recenzenti morajo pregled prejete prispevke obravnavati kot zaupne dokumente. Ne smejo jih pokazati drugim ali razpravljati z njimi, razen če jih pooblasti urednik. Privilegirane informacije ali ideje, pridobljene s strokovnim pregledom, morajo ostati zaupne in se ne smejo uporabljati za osebno korist. Neobjavljenih del, razkritih v predloženem prispevku, ni dovoljeno uporabljati v lastni raziskavi recenzentov brez izrecnega pisnega soglasja avtorjev.

Standardi objektivnosti: Preglede je potrebno izvajati objektivno. Osebna kritika avtorja je neprimerna. Recenzenti morajo jasno izraziti svoja stališča s smiselnimi argumenti.

Navajanje virov: Recenzenti morajo identificirati relevantno objavljeno delo, ki ga avtorji niso citirali. Vsaka izjava, da se je o nekem opažanju, sklepanju ali dokazovanju poročalo že prej, mora biti podprta z ustreznimi citati.

Etična zavest: Recenzent mora biti pozoren na morebitna kršenja etičnih pravil in nanje opozoriti urednika, ključno z vsako večjo podobnostjo ali vsebinskim prekrivanjem v objavi predloženega prispevka s katerim koli drugim člankom, ki ga osebno pozna. Za vsako izjavo, da je bila ugotovitev, izpeljava ali argument že poročana, mora biti priložena ustrezna navedba.

 

ETIKA V RAZISKOVANJU NA UNIVERZI V LJUBLJANI

Revija Ars & Humanitas pri svojem osnovnem delovanju sledi tudi Etičnemu kodeksu za raziskovalce Univerze v Ljubljani. Univerza v Ljubljani je sprejela ta etični kodeks z namenom postaviti temelj etičnega ravnanja za pedagoge, raziskovalce in doktorske študente pri njihovih srečevanjih z etičnimi vprašanji pri akademskem in raziskovalnem delu. Vse odločitve, ki jih le-ti sprejmejo v okviru svojega akademsko raziskovalnega dela (ne glede na vir financiranja), morajo biti najprej v skladu z etičnimi načeli UL, sprejetimi tako v Etičnem kodeksu UL kot tudi v tem Etičnem kodeksu za raziskovalce UL in Etičnem kodeksu raziskovalcev v EU.