O reviji

O reviji

Revija Ars & Humanitas je revija za umetnost in humanistiko, področji, ki ju v sodobni družbi pogosto ločuje absurdna potreba po natančnem zamejevanju medsebojnih razmerij, pristojnosti in vsebin, raziskovalnih pristopov in metodologij dela. Ars & Humanitas želi preseči to razločenost. Ars v humanistični tradiciji razumemo kot umetnost, a tudi kot veščino, znanje, znanost. Humanitas kot humanistiko, vsestransko izobrazbo, omiko in plemenitost duha. Eno brez drugega v resnici ne more obstajati.

Razdrobljenost intelektualnih horizontov pa je žal še veliko večja. Tudi znotraj same humanistike postaja drobljenje znanstvenega in raziskovalnega prostora na ozko specializirane stroke resna zavora v razvoju humanističnih ved. Ob vse večjem številu specializiranih, v pristopu teoretsko in diskurzivno strogo zamejenih znanstvenih publikacij, njihovih tvorcev in bralcev, je potrebno ponuditi več prostora za nove, interdisciplinarno zasnovane znanstvene revije. Ars & Humanitas hoče biti prav to – spodbuditi želi povezovanje družboslovnih in humanističnih strok, okrepiti dialog med različnimi teoretskimi orientacijami, odpirati izvirne pristope k obravnavi tem, opozarjati na aktualne vidike interferenc in skrbeti za promocijo humanistike tako v strokovnih krogih kot v širši javnosti.

Zasnova revije je tridelna: v nosilnem tematskem bloku (študije) bodo objavljene študije domačih in tujih strokovnjakov, ki bodo odražale različne pristope k izbrani temi, medtem ko bo odprti blok (varia) namenjen prispevkom, ki so v določenem trenutku posebej aktualni ali ponujajo svež pogled na obravnavano temo. Tretji del bo namenjen recenzijam najnovejših in najaktualnejših znanstvenih publikacij s širšega humanistično družboslovnega področja.

Posebno pozornost bo revija namenjala nacionalni in regionalni specifiki humanistike in družboslovja znotraj Evropske unije, pa tudi promociji nacionalnih kultur in umetnosti. Skladno s tem je eno od pomembnih poslanstev revije Ars & Humanitas krepitev zavesti o pomenu jezika v razvoju humanistike, saj jezik v humanističnih znanostih presega vlogo orodja sporočanja in je neločljivo povezan s samim razvojem humanističnih znanosti.

Revija je zasnovana na večjezičnosti, posebno skrb pa bo posvečala slovenski humanistiki in razvoju strokovne terminologije v slovenskem jeziku.

V trenutku, ko globalizacija nezadržno spodjeda same temelje kulturne in intelektualne različnosti, ko sodobni razvojni trendi sleherno dejavnost vse pogosteje merijo z enotnim vatlom produktivnosti, ko nam celo nekateri uradni zastopniki znanosti poskušajo na različne načine vcepiti prepričanje, da humanistika postaja odveč in neuporabna, je vsak korak v nasprotno smer vreden pozornosti in spodbude. Ustanovitev nove revije za umetnost in humanistiko je nedvomno tak korak.

Recenzentski postopek

Vsi članki v reviji so slepo recenzirani.

Pogostost izhajanja

Ars & Humanitas izhaja dvakrat letno.

Dostopnost prispevkov

Vsi članki revije so odprtodostopni, kar pomeni, da je vsa vsebina brezplačno dostopna tako uporabnikom kot njihovim institucijam. Uporabniki lahko berejo, prenašajo, kopirajo, distribuirajo, tiskajo, iščejo ali se povežejo na celotno besedilo objavljenega dela za katerikoli odgovoren namen, ne da bi za to morali pridobiti dovoljenje založnika ali avtorja. To je v skladu z Budimpeško pobudo o odprtem dostopu.

Avtorju se za objavo članka v reviji ne zaračunava nobenih stroškov, članki pa so objavljeni na spletni strani revije takoj po izidu posamezne številke revije.

Izjava o spoštovanju založniških in akademskih etičnih standardov

Objava članka v recenzirani reviji Ars & Humanitas predstavlja pomemben prispevek k razvoju koherentne in ugledne mreže znanja. Sama objava neposredno odraža kvaliteto dela avtorjev in institucij, ki stojijo za njimi ter jih podpirajo. Zato je potreben dogovor o standardih pričakovanega etičnega obnašanja za vse, ki so vključeni v proces objave: to so avtorji in avtorice, uredniki in urednice (z uredniškim odborom), recenzenti in recenzentke ter izdajatelj (v nadaljevanju je za vse udeležene v procesu objave uporabljena moška oblika, ki pa velja za vse).

Založba Univerze v Ljubljani kot založnik revije Ars & Humanitas z veliko resnostjo in odgovornostjo nadzira vse faze objave ter priznava svoje etične in druge dolžnosti. Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani zagotavlja, da oglaševanje, ponatisi in drugi komercialni dohodki nimajo nobenega vpliva na uredniške odločitve. Poleg tega Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in uredniški odbor revije pomagata pri komunikaciji z drugimi revijami in/ali izdajatelji, kjer je to koristno in potrebno.

Naša izjava o etiki objavljanja temelji na Temeljnih standardih Odbora za etiko objavljanja COPE (COPE’s Core practices).

 

Dolžnosti avtorjev in avtoric

Standardi poročanja: Avtorji poročil o izvirnih raziskavah morajo predložiti natančno poročilo o svojem delu in objektivno razpravo o njegovem pomenu. Podatki, na katerih temelji raziskovalno delo in so predstavljeni v prispevku, morajo biti točni in natančni. Članek mora vsebovati dovolj podrobnosti in referenc, da jih lahko nato navajajo tudi drugi avtorji. Napačne ali zavestno netočne izjave veljajo za neetično ravnanje in niso sprejemljive.

Dostop do raziskovalnih podatkov in njihovo hranjenje: Urednik v procesu pregledovanja članka lahko avtorje prosi, da na vpogled predložijo svoje vire podatkov in da do teh podatkov omogočijo širši javni dostop, če je to mogoče. V vsakem primeru morajo avtorji podatke, ki so bili uporabljeni za raziskovalno delo, hraniti še nekaj časa po objavi.

Izvirnost in plagiatorstvo: Avtorji se morajo prepričati, da so napisali povsem izvirno delo, in da so, če so uporabili delo in/ali besede drugih, te pravilno navedli ali citirali. Plagiatorstvo ima veliko oblik, od tega, da nekdo prikaže članek nekoga drugega kot svoj članek, do tega, da kopira ali parafrazira daljše dele članka drugega avtorja (ne da bi ga navedel) ali si prisvaja rezultate raziskav, ki so jih izvajali drugi. Plagiatorstvo v vseh svojih oblikah je neetično ravnanje pri objavljanju in ni sprejemljivo.

Večkratno, ponavljajoče se in hkratno objavljanje: V splošnem velja, da avtor ne sme objaviti besedil, ki opisujejo v bistvu eno in isto raziskavo, v več kot eni reviji ali primarni publikaciji. Oddaja istega rokopisa dvema ali več revijam hkrati velja za neetično ravnanje pri objavljanju in ni sprejemljiva. Avtor v objavo tudi ne sme predložiti besedila, ki je že bilo objavljeno v neki drugi reviji. Objave nekaterih vrst člankov (npr. prevodi) v več kakor eni reviji so včasih opravičljive, če za to obstajajo tehtni razlogi. Avtorji in uredniki revij se morajo glede takšne ponovne objave strinjati. Podatki in interpretacije, ki so navedeni v takšni ponovni objavi, morajo biti isti kakor v prvi objavi, prav tako pa mora biti v primeru ponovne objave prva objava ustrezno omenjena.

Navedbe virov: Avtor mora vedno ustrezno navesti delo drugih. Avtor naj citira vse objave, ki so vplivale na njegovo delo. Informacij, ki jih pridobi zasebno, na primer v pogovoru, korespondenci ali razpravi s tretjimi osebami, ne sme uporabiti ali o njih poročati brez izrecnega pisnega dovoljenja vira. Informacij, ki jih pridobi med zaupnim delom, na primer ko recenzira rokopise ali prijave na različne razpise, ne sme uporabiti brez izrecnega pisnega dovoljenja avtorja dela, ki je predloženo v te postopke.

Avtorstvo članka: Avtorstvo je omejeno na tiste sodelavce, ki so pomembno prispevali k zasnovi, oblikovanju, izvedbi ali interpretaciji študije, o kateri se razpravlja. Kot soavtorji morajo biti navedeni vsi, ki so pomembno prispevali k članku. Če so k raziskovalnemu projektu v določenih pomembnih vidikih prispevali tudi drugi, se jim mora avtor za to zahvaliti oziroma jih navesti kot sodelavce, ki so prispevali k članku. Avtor, ki predloži članek v objavo oz. v največji meri sodeluje z uredništvom, mora zagotoviti, da so v članku navedeni vsi ustrezni avtorji, neustrezni pa ne, in da so vsi soavtorji videli in odobrili končno različico članka ter soglašajo, da se ga odda za objavo.

Tveganje za ljudi: Če delo vključuje raziskave z ljudmi oz. človeškimi subjekti, mora avtor zagotoviti, da v objavo predloženi rokopis vsebuje izjavo, da so bili vsi postopki izvedeni v skladu z veljavnimi zakoni in institucionalnimi smernicami ter da so jih odobrili ustrezni odbori. V rokopis mora biti vključena tudi izjava, da so bila za raziskave, v katere so vključeni ljudje, pridobljena vsa potrebna dovoljenja in privoljenja. Vedno je potrebno upoštevati tudi pravico do zasebnosti ljudi in zagotavljati varstvo njihovih osebnih podatkov.

Razkrivanje in konflikti interesov: Vsi avtorji morajo v svojem rokopisu razkriti morebiten finančni ali drug bistveni konflikt interesov, ki bi lahko vplival na rezultate ali interpretacijo njihovega rokopisa. Vsi viri finančne podpore projekta morajo biti jasno navedeni.

Bistvene napake v objavljenih delih: Če avtor odkrije bistveno napako ali netočnost v lastnem objavljenem delu, je njegova dolžnost, da o tem takoj obvesti urednika revije ali izdajatelja ter sodeluje z urednikom pri umiku oziroma popravi članka. Če urednik ali izdajatelj od tretje osebe izvesta, da objavljeno delo vsebuje bistveno napako, je avtorjeva dolžnost, da razpravo umakne ali popravi ali pa predloži uredniku dokaze o pravilnosti izvirnega članka.

 

Dolžnosti urednika in uredniškega odbora

Odločitev glede objave: Urednik vsake posamezne številke revije Ars & Humanitas je odgovoren za to, da odloči, kateri od prispelih člankov so primerni za objavo v reviji. Urednik se ravna po usmeritvah politike uredniškega odbora revije, omejujejo pa ga vsakokratne veljavne pravne zahteve, ki zadevajo javno klevetanje, kršitve avtorskih pravic in plagiatorstvo. Urednik se pri svojih odločitvah lahko posvetuje z uredniškim odborom ali recenzenti.

Načelo poštenosti: Urednik oceni primernost intelektualne vsebine rokopisov ne glede na raso, spol, spolno usmerjenost, versko prepričanje, etični izvor, državljanstvo ali politično filozofijo avtorjev.

Načelo zaupnosti: Urednik in člani uredniškega odbora ne smejo razkrivati informacij o oddanem rokopisu nikomur drugemu, razen ustreznemu avtorju, recenzentom in potencialnim recenzentom, drugim svetovalcem uredništva in izdajatelju, če je to primerno.

Razkrivanje in konflikti interesov: Urednik brez izrecnega dovoljenja avtorja ne sme uporabiti neobjavljenih podatkov, razkritih v za objavo predloženem rokopisu, za svoje lastno raziskovalno delo. Če je mogoče, naj se urednik vzdrži ocenjevanja rokopisov, če je njegovo delo z njimi v konfliktu interesov, pa naj bo to zaradi tekmovalnosti, sodelovanja ali drugih razmerij in povezav s katerim od avtorjev, družb in institucij, povezanih s člankom. V takšnih primerih naj o objavi članka presoja uredniški odbor.

Vključenost in sodelovanje v raziskavah: Če se glede na v objavo predloženi rokopis ali objavljeni članek pojavijo etične pritožbe, se mora urednik skupaj z izdajateljem ustrezno odzvati. Takšen odziv običajno zajema premišljeno presojo tehtnosti etičnih pritožb ali zahtev ter kontaktiranje avtorja rokopisa ali članka, morda pa celo kontaktiranje relevantnih institucij in raziskovalnih teles. Če je pritožba utemeljena, mora urednik poskrbeti za korekcijo ali umik rokopisa ali članka ter ustrezno izjavo ali sporočilo o tem, objavljeno na primernem mestu. Urednik mora obravnavati vsako prijavljeno dejanje neetičnega obnašanja pri objavljanju, tudi če je odkrito več let po objavi.

 

Dolžnosti recenzentov

Prispevek k uredniškim odločitvam: Strokovna ocena recenzenta pomaga uredniku pri sprejemanju uredniških odločitev in lahko s komunikacijo z avtorjem preko urednika pomaga avtorju izboljšati članek.

Odzivnost: Vsak izbrani recenzent, ki se ne čuti dovolj usposobljenega za pregledovanje raziskave, o kateri poroča rokopis, ali ki ve, da ne bo mogel v roku opraviti recenzije, je dolžan o tem obvestiti urednika in odstopiti od opravljanja recenzije.

Načelo zaupnosti: Recenzenti morajo vse rokopise, ki so jih prejeli v pregled, obravnavati kot zaupne dokumente. Ne smejo jih kazati drugim ali o njih razpravljati z drugimi.

Standardi objektivnosti: Recenziranje rokopisov mora biti objektivno. Osebno kritiziranje avtorja ni primerno. Recenzenti morajo svoja stališča izraziti jasno in argumentirano.

Navedbe virov: Recenzenti morajo identificirati ustrezna objavljena dela, ki jih avtorji niso citirali. Vsaka izjava, da se je o nekem opažanju, sklepanju ali dokazovanju poročalo že prej, mora biti podprta z ustreznimi citati. Recenzent mora urednika opozoriti tudi na vsake večje podobnosti ali vsebinsko prekrivanje v objavo predloženega rokopisa s katerim koli drugim člankom, ki ga osebno pozna.

Razkrivanje informacij in konflikti interesov: Recenzent mora zaščitene informacije ali ideje, za katere izve med recenziranjem, ohraniti kot zaupne in jih ne sme uporabiti v osebno korist ali za lastne raziskave brez izrecnega dovoljenja avtorja. Če je mogoče, naj se recenzenti vzdržijo pregledovanja rokopisov, če gre za konflikt interesov, ki izvira iz konkurenčnega razmerja, razmerja sodelovanja ali drugega razmerja ali povezave s katerim koli avtorjem, organizacijo ali institucijo, povezano s člankom. 

Bibliografske baze

Revija je indeksirana v: 

  • SCOPUS
  • COBISS.si
  • dLib.si
  • MLA International Bibliography
  • ERIH PLUS
  • DOAJ
  • CNKI

Sofinanciranje

Revijo Ars & Humanitas sofinancira:

Zgodovina

Prva številka revije Ars & Humanitas je izšla leta 2007, vsako leto izideta dve tematski številki.