VABILO K ODDAJI PRISPEVKOV: »Polnost praznine: budizem med podobo in izkustvom«

17.06.2022

Ob 2500. obletnici smrti Siddhārthe Gautame Buddhe, utemeljitelja budizma, bo tematski del številke revije Ars & Humanitas, ki bo izšla jeseni 2022, namenjen prispevkom, ki obravnavajo različne vidike budistične tradicije v prepletu filozofije, umetnostne zgodovine in kulturoloških študij. V tematskem sklopu pod naslovom »Polnost praznine: budizem med podobo in izkustvom« želimo združiti dognanja raziskovalcev, ki se v svojem znanstvenoraziskovalnem delu ukvarjajo z ožjimi in širšimi segmenti katerega od omenjenih področij ali z njihovim prepletom, pri čemer je dobrodošel tudi interdisciplinarni pristop. 

Budizem je kompleksen splet najrazličnejših šol in tokov, ki so se začeli intenzivno formirati že v nekaj stoletjih po smrti Buddhe (5. st. pr. n. št.) in se na svojevrsten način ukvarjajo s teoretični in izkustvenimi vidiki praznine, temeljno idejno osnovo celotne tradicije. Že nauki zgodnjega indijskega budizma theravāda se dotikajo vprašanja praznine predvsem v navezavi na pojmovanje človekove eksistence in idejo o soodvisnem nastajanju, etiko in budistično meditacijo. V okviru razvoja budizma v Indiji so še posenej zanimivi plodoviti stiki med grško in indijsko kulturo, ki so svoj vrh dosegli v posebni obliki t. i. gandharskega budizma, v okviru katerega je nastalo tudi budistično kiparstvo, ki poleg nekaterih elementov grškega kiparstva subtilno odslikava tudi filozofske temelje meditacije. Dobrodošle so tudi obravnave raznolikih medsebojnih vplivov med budizmom in drugimi duhovnimi tokovi, tako azijskimi kot zahodnimi, vse od začetkov oblikovanja tradicij do sodobnosti.  

V indijski različici budizma mahāyāna se pojavi bogat razmah šol, ki vprašanje praznine izčrpno obravnavajo v kontekstu razprav o ontologiji in epistemologiji, kar je vplivalo tudi na poznejše oblikovanje teoretičnih in praktičnih temeljev tibetanskega budizma, tj. budizma vajrayāna, močno zaznamovanega tudi z elementi hindujske tantrične filozofije, ki so prispevali k drugačnemu razumevanju razmerja med telesom in duhom, hkrati pa tudi same umetnosti, pojmovane kot soteriološko sredstvo pri prizadevanju za doseganje vrhovnih uvidov v praznino. Posebne oblike mahāyānskega budizma so se razvile tudi na Kitajskem in Japonskem, namreč šole budizma chan (kit.) in zen (jap.), ki se vprašanj praznine lotevajo prek preizpraševanj jezika in njegovih meja ter se ji približujejo skozi različne oblike umetnosti pa tudi prek dialoga z avtohtonimi kitajskimi filozofskimi sistemi in religijami, na primer daoizmom in konfucijanstvom.

Dobrodošle so tudi druge teme, ki se navezujejo na širšo vsebinsko zamejitev tematskega sklopa.         

Vabimo vas, da naslov in povzetek prispevka, ki naj ne presega 500 besed, pošljete na e-mail nina.petek@ff.uni-lj.si do 20. 7. 2022, nakar bodo vsi pošiljatelji obveščeni o sprejemu prispevka. Pri snovanju prispevka vas prosimo, da dosledno sledite »Smernicam za avtorje«, ki so objavljene na spletni strani revije: https://journals.uni-lj.si/arshumanitas/about/submissions. Prispevke v končni obliki (v dolžini okoli 1 avtorske pole) bodo uredniki tematskega sklopa sprejemali do 20. 10. 2022.

Lepo vas pozdravljamo in se veselimo sodelovanja z vami.

Uredniki tematskega sklopa

dr. Nina Petek

dr. Franci Zore

dr. Jan Ciglenečki