Pomembnost razlikovanja med avtorjem in pripovedovalcem v moderni in klasični literaturi

Avtorji

  • Milena Tsvetkova Univerza v Sofiji, Fakulteta za novinarstvo in množične medije, Bolgarija
  • Yuri Kolin Inštitut za civilno družbo, Or-Akiva, Izrael; Južna zvezna univerza, Inštitut za filozofijo in družbeno-politične vede, Rostov na Donu, Ruska federacija
  • Yuliya Bakhnova Ruska ekonomska univerza Plehanova, Moskva, Ruska federacija
  • Svetlana Salimova Mordovijska državna univerza N. P. Ogareva, Saransk, Ruska federacija

DOI:

https://doi.org/10.4312/ars.15.2.249-261

Ključne besede:

avtobiografski roman, podoba sveta, pripovedni postopki, avtorjeva istovetnost, postkolonialni in posttotalitarni diskurzi

Povzetek

Namen študije je analizirati avtobiografska dela sodobnih kazahstanskih, ruskih in ameriških pisateljev poznega 20. in začetka 21. stoletja, ki spadajo v postkolonialni in posttotalitarni diskurz glede na specifičnost njihove predstavitve. Na podlagi analize je bilo ugotovljeno, da se razvoj postkolonialnega in posttotalitarnega diskurza odraža v posodabljanju žanra avtobiografskega romana, ki avtorju dopušča nekaj svobode pri izbiri stvarnega gradiva in fikcijskih elementov kot dela umetniškega utelešenja avtorjeve vizije sveta. Glavne ideje takšnih del so ohranjanje nacionalne/rasne in kulturne identitete ter ohranjanje zgodovinske in kulturne kontinuitete v okviru nacionalne podobe sveta v razmerah kolonialnega in totalitarnega zatiranja. Za avtobiografski roman je po eni strani značilno zanašanje na resnična dejstva avtorjeve biografije, po drugi strani pa mitologizacija in idealizacija preteklosti ter osredotočenost na fikcijo. Ta ključna značilnost avtobiografskega romana preprečuje morebitna izkrivljanja v recepciji in interpretaciji tovrstnih del, meša avtorjevo podobo sveta in specifično zgodovinsko in kulturno situacijo, ki jo izraža avtobiografski roman.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Literatura

Azizova, A.O., Dzholdasbekova B.U., Intellectual prose of Kazakhstan of the independence period, Bulletin of Russian University of People’s Friendship, Literary Criticism. Journalism 1, 2016, pp. 84–89.

Bogdanova, E.S., The image of the author and author’s subjectivity in the methodology of teaching perception of a literary text, Scientific Notes of ZabSU 11 (6), 2016, pp. 107–114.

Boldyreva, E.M., Autobiographism and autobiography: self-construction and semiotization of the subject, Yaroslavl Pedagogical Bulletin 4, 2017, pp. 242–251.

Chemodurova, Z.M., Strategies for creating a modern autobiographical text in English, Bulletin of Herzen State Pedagogical University 192, 2019, pp. 52–59.

Hogan, P.C., Narrative Discourse: Authors and Narrators in Literature, Film, and Art, Columbus, 2013.

Jiao, W., Autobiography as a literary genre formation: nature, varieties and modern modifications, Scientific Notes of Petrozavodsk State University 3 (180), 2019, pp. 49–53.

Kopytov, O.N., The image of the author and the author’s element: differentiation and areas of application of concepts, Bulletin of Tomsk State University 334, 2010, pp. 11–14.

Moroz, N.A., Means of expression of subjective modality of a literary text, Bulletin of SUSU ‘Linguistics’ 14 (3), 2017, pp. 29–33.

Nekrasova, I.V., Expanding the boundaries of documentary works of the latest Russian literature, Philology and Culture 3 (45), 2016, pp. 129–134.

Orlova, E.I., The Forms of the Author’s Presence in a Literary Work, Moscow 2017.

Rakhmatova, A.M., Incomplete image of a human in the culture of the 19th – 20th centuries (from Dostoevsky to non-classical lyrics), Bulletin of Kemerovo State University of Culture 41, 2017, pp. 111–117.

Richardson, B., Unnatural Voices. Extreme Narration in Modern and Contemporary Fiction, Columbus 2006.

Rozanova, M., The first person of the main character, Continent 116, 2003, pp. 149–160.

Sokolov, A.V., Bibliopsychology and noosphere, Bibliotekovedenie [Russian Journal of Library Science] 66 (4), 2017, pp. 378–385.

Tsvetkova, M., Media culture book-centered films – a social doping for the reading, Media Education, 4, 2017, pp. 126–147. Hochman, B., Character in Literature, Ithaca 1985.

Vainikka, E., Homo Fictus: kuvitteellinen henkilö virtuaalitodellisuudessa, Tampere, 2006.

Yankovskaya, L.S., Autobiography or autopsychology? The Presence of the author in the artistic narration, Bulletin of Saratov State University. Series: Philology. Journalism 18 (1), 2018, pp. 87–91.

Objavljeno

28.12.2021

Kako citirati

Tsvetkova, M., Kolin, Y., Bakhnova, Y., & Salimova, S. (2021). Pomembnost razlikovanja med avtorjem in pripovedovalcem v moderni in klasični literaturi. Ars & Humanitas, 15(2), 249–261. https://doi.org/10.4312/ars.15.2.249-261