Zagovornik literarne izobrazbe pisateljev in kritikov

Massimo Bontempelli v vlogi recenzenta v firenškem časopisu Il Marzocco

Avtorji

  • Dana Božič Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta

DOI:

https://doi.org/10.4312/ars.15.2.235-247

Ključne besede:

novinarstvo, literarna kritika, filozofija, pisateljski poklic, literarna izobrazba

Povzetek

Predlog Massima Bontempellija za kulturni preporod sodobne italijanske družbe, novecentismo, ki ga je teoretiziral sredi dvajsetih let 20. stoletja, pa tudi njegovi romani in drame, so bili doslej predmet številnih študij. Njegova novinarska dejavnost in vloga kritika pa sta bili sorazmerno neraziskani. V članku se osredotočam na enega od njegovih številnih prezrtih časopisnih člankov, napisanih leta 1910 za firenški Il Marzocco. Njegov naslov, In difesa dei pedanti: per un libro di F. D’Ovidio, je morda presenečenje, saj je Bontempelli vse življenje nasprotoval vsakršnemu pedantnemu pristopu k pisanju literature in zato zagovarjal intuicijo kot vir navdiha. Bontempelli navaja Ariosta, Petrarko in D’Ovidia ter filozofe, kot sta Vossler in Schopenhauer, ter tako poda prepričljive argumente o tem, kako postati uveljavljen pisatelj s pomočjo proučevanja literature in njenih jezikovnih prvin. Kot je to storil v enem od svojih prejšnjih člankov iz leta 1908, v katerem je pisanje mladih pisateljev in novinarjev zasmehovalno označil kar za ‘izbljuvke’, tudi leta 1910 kritizira delo vsakogar, ki se te prakse ne poslužuje. Zanimivo je, da je Bontempelli šele leta 1926 spoznal, da prihodnost literarnega pisanja ni v izoliranem študiju in pisanju literarnih tekstov, temveč v novinarstvu oziroma v pisanju za množičnega bralca. Zlasti pisanje črne kronike je po njegovem mnenju služilo kot odličen poligon, na katerem se lahko v jeziku urijo bodoči pisatelji.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Literatura

Bontempelli, M., Grande e piccola critica, Rassegna contemporanea, a. I, fascicolo 2, 1908, pp. 128-140.

Bontempelli, M., In difesa dei pedanti: per un libro di F. D’Ovidio, Il Marzocco, a. 1910, no. 26, pp. 3-4. (nel testo: 1910a).

Bontempelli, M., Introduzione, in: Il Magnifico. Il Poliziano. Lirici del Quattrocento (cur. Bontempelli, M.), Firenze 1910, pp. III-VI.

Bontempelli, M., Il Carducci critico, in: Romagnoli, E., Polemica carducciana, Firenze 1911, pp. 59-72.

Bontempelli, M., [prefazione senza titolo], in: Yambo, Fiorenza mia: dramma in quattro atti, Firenze, 1911, pp. 5-6.

Bontempelli, M., Introduzione, in: Prose di Fede e di Vita nel primo tempo dell’umanesimo (cur. Bontempelli, M.), Firenze 2013, pp. III-X.

Bontempelli, M., San Bernardino da Siena, Genova 1914.

Bontempelli, M., L’Avventura novecentista. Selva polemica (1926-1938), Firenze 1938.

Bouchard, F., Les années d’apprentissage de l’écrivain: Massimo Bontempelli et Angelo Fortunato Formíggini, Rassegna Europea di Letteratura Italiana, no. 32, a. 2008, pp. 111-124.

Cadioli, A., Letterati editori. L’industria culturale come progetto, Milano 2003.

Croce, B., Aesthetica in nuce, in: id., Breviario di estetica; Aesthetica in nuce (cur. Galasso, G.), Milano 2019, pp. 193-244.

Croce, B., Varietà, La Critica. Rivista di Letteratura, Storia e Filosofia, no. 3, 1905.

Piscopo, U., Massimo Bontempelli. Per una modernità dalle pareti lisce, Napoli 2001.

Prezzolini, G., Il genio alla fiera, La Voce, a. I, no. 17, 8 aprile 1909.

Objavljeno

28.12.2021

Kako citirati

Božič, D. (2021). Zagovornik literarne izobrazbe pisateljev in kritikov: Massimo Bontempelli v vlogi recenzenta v firenškem časopisu Il Marzocco. Ars & Humanitas, 15(2), 235–247. https://doi.org/10.4312/ars.15.2.235-247