Socializem in socialna empatija v Cankarjevem romanu Na klancu

Avtorji

  • Alojzija Zupan Sosič Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta

DOI:

https://doi.org/10.4312/ars.15.1.157-169

Ključne besede:

Cankar, eklektičnost socializma, socialna empatija, Francka, klanec, tek za vozom, luč, dve možnosti za reveže

Povzetek

Ivan Cankar je socialno empatijo – zmožnost za globlje razumevanje ljudi, predvsem njihovih razlik in (ne)enakovrednosti – v svojem drugem romanu Na klancu (1902) izrazil s pomočjo socialističnih stališč in prepričanj. Na klancu je prvi simbolistični roman na Slovenskem, v katerem je izvirna poetika, tj. mešanica realizma, naturalizma in simbolizma, izrazila socialne, politične in filozofske ideje s »silnimi sredstvi lepote«. Čeprav glavni liki, to so Francka, Tone in Lojze, le redko razmišljajo socialistično, je treba za celotno sporočilno vrednost romana upoštevati tudi ostale like, na primer pisarja in čevljarja ter nadute vrhniške meščane, predvsem pa simbole. Izvrstna struktura romana nas napelje na dve možnosti izbire za ponižane in razžaljene: prva je individualna rešitev socialnih krivic z dobrodelnostjo, druga pa sistemska sprememba krivične družbe v pravičnejšo. Prva je z marijanskim kultom matere Francke in njenim otroškim upanjem v dobrodelnost bogatih skozi celoten roman izpeljana parabolično, da se potrdi deterministična teza, kako zgolj dobrodelnost za dostojno življenje reveža ni dovolj. Ker je tovrstna individualna rešitev le rezultat sreče – ponazarjata jo simbola klanca kot univerzalnega prostora kapitalističnega izkoriščanja ljudi in tek za vozom –, je v romanu ponujena še druga možnost, ki je simbolistična socialistična vizija (delavske) prihodnosti: sistemska rešitev, torej kolektivna sprememba kapitalizma, nakazana s simbolom odrešilne rdeče iskre, razplamtene v belo svetlobo. Bolj kot natančno določanje meja med različnimi vrstami Cankarjevega socializma se mi zdi v obravnavanem romanu pomembno opozoriti na eklektičnost umetnikovega socializma, torej na prepletenost različnih vrst socializma s socialno demokracijo, drugimi gibanji in lastnimi idejami. Na to opozarjata že sama fragmentarnost Cankarjevega miselnega sistema in znano dejstvo, da je bil avtor izredno kompleksna osebnost, pri kateri je vsakršno shematično poenostavljanje nedopustno.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Literatura

Adam, A., Libertarizem, liberalizem, socializem II, FNM. Filozofska revija za učitelje filozofije, dijake in študente 1/4, 2013, str. 32–42.

Cankar, I., Zbrano delo, 10. knjiga. Na klancu. Življenje in smrt Petra Novljana (ur. J. Kos), Ljubljana 1971.

Cankar, I., Zbrano delo. 26. knjiga. Pisma I. (ur. J. Munda), Ljubljana 1970.

Cankar, I., Zbrano delo. 28. knjiga. Pisma III. (ur. J. Munda), Ljubljana 1972.

Cankar, I., Zbrano delo. 25. knjiga. Politični članki in satire. Govori in predavanja (ur. D. Voglar in D. Moravec), Ljubljana 1976.

Ciess, E., Zakaj sem socialist (ur. A. Kristan), Knjižica časopisa Naprej!, III. Zvezek, Idrija 1908.

Jerman, F. (ur.), Družboslovje. Leksikon Cankarjeve založbe, Ljubljana 1986.

Keene, S., Narrative Form. New York 2015.

Kemperl, M. in Sladič, N., Reprezentacije nasilja v sodobni umetnosti kot vir za privzgajanje empatije v osnovni šoli, Ars&Humanitas 12/1, 2018, Nasilje, njegove interpretacije in reprezentacije (ur. J. Podreka), str. 139–160.

Kos, J., Opombe. Ivan Cankar, Zbrano delo. 10. knjiga. Na klancu. Življenje in smrt Petra Novljana, Ljubljana 1971, str. 281–332.

Krek, J. E., Socijalizem, Ljubljana 1901.

Kristan, E., Nevarni socializem, Ljubljana 1908.

Köstler, E., K problematiki hrepenenja v slovenskem cankarjeslovju. Primerjalna književnost 35/3, 2012, str. 243–259.

Lökös, I., Simbolizam i socijalna angažiranost u stvaralaštvu Cankara i Endre Adyja. Obdobje simbolizma v slovenskem jeziku, književnosti in kulturi, prvi del. 18. SSJLK (zbornik, ur. F. Zadravec, F. Jakopin in F. Bernik), Ljubljana 1983, str. 63–73.

Moravec, D., Opombe. Ivan Cankar, Zbrano delo. 4. knjiga. Kralj na Betajnovi. Pohujšanje v dolini Šentflorjanski. Dodatek. Ljubljana 1968, str. 277–395.

Pirjevec, D., Ivan Cankar in evropska literatura, Ljubljana 1964.

Pirjevec, D., Boj za Cankarjevo podobo. Naša sodobnost 2/11–12, 1954, str. 1109–1126. Popović, T., Rečnik književnih termina, Beograd 2010.

Segal, E. A., Social empathy. The art of understanding others. Columbia 2018, dostop na spletu, 25. 11. 2020: https://cup.columbia.edu/book/social-empathy/9780231184809.

Segal, E. A., Social empathy: a model built on empathy, contextual understanding, and social responsibility that promotes social justice. Journal of social service research 37/3, 2011, str. 266–277, dostop na spletu 25. 11. 2020: https://www.tandfonline.com/doi/abs/10.1080/01488376.2011.564040?journalCode=wssr20.

Zupan Sosič, A., Tujci, prvi roman Ivana Cankarja. Jezik in slovstvo 65/2, 2020, str. 89–101.

Zupan Sosič, A., Pripovedna empatija ter Cankarjeva romana Hiša Marije Pomočnice in Križ na gori. Primerjalna književnost 43/1, 2020, str. 223–243.

Zupan Sosič, A., Teorija pripovedi. Maribor 2017.

Prenosi

Objavljeno

20. 07. 2021

Kako citirati

Zupan Sosič, A. (2021). Socializem in socialna empatija v Cankarjevem romanu Na klancu. Ars & Humanitas, 15(1), 157-169. https://doi.org/10.4312/ars.15.1.157-169