Kulturna hladna vojna in socialistična književnost

Primera Bogomila Rainova in Arnolda Taulerja Lópeza

Avtorji

  • Jesús Gómez-de-Tejada Univerza v Sevilli, Univerzitetni inštitut za latinskoameriške študije, Španija
  • Emilio J. Gallardo-Saborido Španski državni raziskovalni svet, Inštitut za zgodovino, Sevilla, Španija

DOI:

https://doi.org/10.4312/ars.15.2.179-200

Ključne besede:

kulturna hladna vojna, bolgarska književnost, kriminalka, kubanska književnost, kubanska revolucija, socializem

Povzetek

Članek v povezavi s pojmom kulturna hladna vojna (Saunders, 1999) proučuje oblikovanje transnacionalnega socialističnega kulturnega polja; pri tem se osredotoča na kubansko-bolgarske kulturne odnose in predvsem na primer socialističnega kriminalno-vohunskega pripovedništva kot močno ideologizirane zvrsti, ki so ji bili zelo naklonjeni uradni založniški kanali. V tem smislu avtorja primerjata kriminalno romaneskno trilogijo bolgarskega avtorja Bogomila Rainova Tres encuentros con el inspector (v španskem prevodu) in roman Arnolda Taulerja Lópeza Los siete pasos del sumario. Knjigi sta izšli leta 1978 na Kubi, v desetletju, ko se je na otoku ob močni institucionalni podpori, temelječi na didaktični in propagandistični rabi te zvrsti, razširilo revolucionarno kriminalno pripovedništvo. Kontrast med deloma razkriva vrsto ujemanj, ki podkrepljujejo idejo o primerjalni poetiki socialistične kriminalne književnosti.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Literatura

Alburquerque, G. F., La trinchera letrada. Intelectuales latinoamericanos y Guerra Fría, Santiago de Chille 2011.

Baev, J., Bulgaria and Latin America in the Cold War years: A case study for Soviet Bloc political relations with Latin American countries, Revista OPSIS 14, 2014, pp. 305-338. https://doi.org/10.5216/o.v14iEspecial.30774

Bourdieu, P., Intelectuales, política y poder, Buenos Aires/Madrid 2012.

Cristóbal Pérez, A., La ronda de los rubíes, La Habana 1972.

Cristóbal Pérez, A., Prólogo. Joy, el placer de leer, y algo más, en: Chavarría, D. Joy, La Habana 1978, pp. 5-13.

Darnton, R., Censores trabajando. De cómo los Estados dieron forma a la literatura, Ciudad de México 2014.

Duarte Huarte, M., Dimitrov, D., et al. (selección de documentos y preparación de anexo), Documentos y materiales. La colaboración entre el Partido Comunista de Cuba y el Partido Comunista Búlgaro. 1960-1981, La Habana 1982.

Fernández Pequeño, J. M., Teoría y práctica de la novela policial revolucionaria, Letras cubanas 3/10, 1988, pp. 245-261.

Fernández Pequeño, J. M., La novela policial cubana ante sí misma (1979-1986), La Palabra y el Hombre 70, abril-junio 1989, pp. 205-216.

Gallardo-Saborido, E. J., Entrevista a Víctor Malagón, 22.07.2019, inédita.

Gallardo-Saborido, E. J., Traducciones, redes intelectuales y poética de la literatura criminal socialista, Hispanic Research Journal 22/4, august 2021, Special Issue ­F(r)icciones culturales entre América Latina y el Bloque del Este/Balcanes durante la Guerra Fría (en prensa).

García Talaván, P., Literatura policial cubana: del corsé político a la apertura crítica, Revista de Letras 57/2, 2017, pp. 107-119.

Iber, P., Neither Peace nor Freedom. The Cultural Cold War in Latin America, Cambridge and London 2015.

Ikoff, V., La traducción de literatura búlgara al español: Panorama y estudio de caso, Universitat Pompeu Fabra, Barcelona 2012 (Trabajo fin de máster).

Jurt, J., Naciones literarias. Una sociología histórica del campo literario, Villa María 2014.

Lamadrid Vega, J., La justicia por su mano, La Habana 1973.

Locane, J., Literatura comunista mundial. Jorge Amado en la República Democrática Alemana y China, en: World Editors (eds. Guerrero, G., Loy, B., Müller, G.), Berlin, Boston 2021, pp. 191-207, https://doi.org/10.1515/9783110713015

Martí, A., Sobre acusados y testigos, La Habana 1980.

Padura Fuentes, L., Novela policial y novela de la revolución, Letras cubanas 3/10, 1988, pp. 55-89.

Pedemonte, R., Guerra por las ideas en América Latina, 1959-1973. Presencia soviética en Cuba y Chile, Santiago de Chile 2020.

Pettinà, V., Historia mínima de la Guerra Fría en América Latina, Ciudad de México 2018.

Pérez Valero, R., No es tiempo de ceremonias, La Habana 1974.

Pérez Valero, R., Misión en Sofía, Enigma 1, 1986, p. 4.

Popa, I., Translation channels. A primer on politicized literary transfer, Target 18/2, 2006, pp. 205-228.

Portuondo, J. A., La novela policial revolucionaria, en: La justicia por su mano, Lamadrid Vega, J., La Habana 1973, pp. 7-15.

Rainov, B., Tres encuentros con el inspector, La Habana 1978a.

Rainov, B., La novela negra, La Habana 1978b.

Rodríguez Coronel, R., Novela de la Revolución y otros temas, La Habana 1983.

Rojas, R., El estante vacío. Literatura y política en Cuba, Barcelona 2009.

Rupprecht, T., Soviet Internationalism after Stalin, Cambridge 2015.

Saunders, F. S., The Cultural Cold War. The CIA and the World of Arts and Letters, New York, London 2013.

Story, I., When the Soviets Came to Stay: The Soviet Influence on Cuban Culture, 1961-1987, Lanham 2019.

Tauler López, A., Los siete pasos del sumario, La Habana 1978.

Uxó, C., El concurso Aniversario del Triunfo de la Revolución, en: Asedios al caimán letrado (eds. Gallardo-Saborido, E. J., Gómez-de-Tejada, J., Puñales-Alpízar, D.), Praga 2018, pp. 129-147.

Vizcarra, H. F., Sobre la serialidad narrativa en las literaturas policiales, en: Crimen y ficción. Narrativa literaria y audiovisual sobre la violencia en América Latina (coords. Quijano, M., Vizcarra, H. F.), Ciudad de México 2015, pp. 27-47.

Wilkinson, S., Detective Fiction in Cuban Society and Culture, Bern 2006.

Zourek, M., Praga y los intelectuales latinoamericanos, 1947-1959, Rosario 2019.

*******

Archivos

Archivo del Ministerio de Relaciones Exteriores de Cuba (MINREX), La Habana.

Prenosi

Objavljeno

28.12.2021

Kako citirati

Gómez-de-Tejada, J., & Gallardo-Saborido, E. J. (2021). Kulturna hladna vojna in socialistična književnost: Primera Bogomila Rainova in Arnolda Taulerja Lópeza. Ars & Humanitas, 15(2), 179–200. https://doi.org/10.4312/ars.15.2.179-200

Številka

Letn. 15 Št. 2 (2021): Stiki in izmenjave med književnostmi Srednje in Jugovzhodne Evrope in Latinske Amerike v času hladne vojne

Rubrike

Študije

Licenca

Avtorske pravice (c) 2021 Jesús Gómez-de-Tejada, Emilio J. Gallardo-Saborido

Creative Commons licenca

To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi 4.0 mednarodno licenco.

Avtorji, ki želijo, da se njihov članek objavi v reviji, se strinjajo z naslednjimi pogoji:

  1. Pisci besedila potrjujejo, da so avtorji oddanega članka, ki bo predvidoma izšel v reviji Ars & Humanitas v okviru Znanstvene založbe Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana) z navedbo mojega avtorstva z imenom in priimkom. O likovno-grafični in tehnični opremi dela ter o pogojih njegovega trženja odloča založnik.
  2. Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da na njem ne obstajajo pravice tretjih oseb in da z njim niso kršene kakšne druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter mu povrnil škodo in stroške.
  3. Avtorji obdržijo materialne avtorske pravice ter založniku priznajo pravico do prve izdaje članka z licenco Creative Commons Attribution-ShareAlike 4.0 International License (priznanje avtorstva in deljenje pod istimi pogoji). To pomeni, da se tako besedilo, slike, grafi in druge sestavine dela lahko prosto distribuirajo, reproducirajo, uporabljajo, priobčujejo javnosti in predelujejo, pod pogojem, da se jasno in vidno navede avtorja in naslov tega dela in da se v primeru spremembe, preoblikovanja ali uporabe tega dela v svojem delu, lahko distribuira predelava le pod licenco, ki je enaka tej.
  4. Avtorji lahko sklenejo dodatne ločene pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
  5. Pred postopkom pošiljanja ali med njim lahko avtorji delo objavijo na spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svojih spletnih straneh), k čemur jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela.