Od nacistične Antigone do »antifašistične« etike svetosti
Razvoj Heideggerjeve interpretacije Sofokla in njen vpliv na Tineta Hribarja
DOI:
https://doi.org/10.4312/ars.16.1.193-204Ključne besede:
Martin Heidegger, Sofokles, Antigona, Tine Hribar, nacizemPovzetek
Martin Heidegger je svoje branje Sofoklove Antigone razgrnil v dveh znamenitih sklopih predavanj na Univerzi v Freiburgu; prvi sklop, ki ga je študentom predstavil leta 1935, je osemnajst let pozneje s popravki in dopolnitvami objavil v knjigi Uvod v metafiziko (Einführung in die Metaphysik); drugega, ki ga je naslovil Hölderlinova himna »Ister« (Hölderlins Hymne »Der Ister«), je lahko leta 1942, sredi vojne vihre, podal le v okrnjeni različici, v natisnjeni celoti pa je svetovni javnosti postal dostopen šele leta 1984.
Članek preučuje razloge, zakaj je razkritje Heideggerjeve druge obravnave Antigone – ki s prvo vzpostavlja intriganten interpretativni kontrast – odigralo ključno vlogo v osrednjem filozofskem projektu Tineta Hribarja in s tem v širši slovenski recepciji mita o Antigoni od druge polovice osemdesetih let do danes.
Prenosi
Literatura
Augstein, R. in Wolff, G., Nur noch ein Gott kann uns retten, Der Spiegel, 31. 5. 1976, 193–219.
Cairns, D., Sophocles: Antigone, London 2016.
de Beistegui, M., Heidegger and the Political, London 1997.
Derrida, J., Spectres de Marx, Pariz 1993.
Escudero, J. A., Heidegger’s Black Notebooks and the Question of Anti-Semitism, Gatherings: The Heidegger Circle Annual 5, 2015, 21–49. DOI: https://doi.org/10.5840/gatherings201552
Gay, P., Weimar Culture: the Outsider as Insider, New York 2001.
Geiman, C. P., Heidegger’s Antigones, v: A Companion to Heidegger’s Introduction to Metaphysics (ur. R. Polt in G. Fried), New Haven 2001, 161–182. DOI: https://doi.org/10.12987/9780300145571-011
Farías, V., Heidegger et le nazisme, Lagrasse 1987.
Habermas, J., Martin Heidegger: On the Publication of the Lectures of 1935, v: The Heidegger Controversy: A Critical Reader (ur. R. Wolin), Cambridge 1998, 186–197.
Heidegger, M., Gesamtausgabe 40: Einführung in die Metaphysik, Frankfurt ob Majni 1983.
Heidegger, M., ‘Zakon mrtvih ... temeljni zakon živih’, prev. T. Hribar, Nova revija 45, 1986, 75–86.
Heidegger, M., Uvod v metafiziko, prev. A. Košar, Ljubljana 1995.
Hribar, T., Posvečenost mrtvih, Nova revija 45, 1986, 98–106.
Hribar, T., Slovenska državnost, Ljubljana 1989.
Hribar, T., Tragična etika svetosti, Ljubljana 1991.
Jebb, R. C., Sophocles: The Plays and Fragments, Volume 3: The Antigone, New York 2010. DOI: https://doi.org/10.1017/CBO9780511695957
Kain, P. J., Hegel, Antigone, and Women, Owl of Minerva 33, 2002, str. 157–177. DOI: https://doi.org/10.5840/owl20023328
Kocijančič, M., Kreontova nova oblačila, Primerjalna književnost 40 (1), 2017, 135–149.
Lewalter, C. E., Wie liest man 1953 Sätze von 1935?, Die Zeit, 13. 8. 1953, 6.
Phillips, J., Heidegger’s Volk: Between National Socialism and Poetry. Stanford 2005. DOI: https://doi.org/10.1515/9780804756549
Rockmore, T., On Heidegger’s Nazism and Philosophy. Berkeley 1992.
Sofoklej, Edip Kralj – Antigona, prev. F. Albrecht, Ljubljana 1941.
Sofokles, Antigona; Kralj Ojdipus, prev. K. Gantar, Ljubljana 1992.
Sofokles, Antigone, prev. I. Hribovšek, Ljubljana 2014.
Sofokles, Kralj Oidipus; Oidipus v Kolonu; Antigona; Filoktetes, prev. A. Sovrè, Ljubljana 1962.
Sophokles, Antigone, prev. C. Golar, Ljubljana 1924.
Steiner, G., Antigones: How the Antigone Legend Has Endured in Western Literature, Art, and Thought, New Haven 1996.
Taminiaux, J., Plato’s Legacy in Heidegger’s Two Readings of Antigone, v: Heidegger and Plato: Toward Dialogue (ur. C. Partenie in T. Rockmore), Evanston 2005, 22–41. DOI: https://doi.org/10.2307/j.ctv43vt6r.7
Uredništvo Tribune (F. Milošič et al.), Proti narodnemu socializmu, Tribuna 29 (16), 1980, 8–11.
Virk, T., Etični obrat v literarni vedi, Ljubljana 2018.
Virk, T., Paul de Man in etična literarna veda, Primerjalna književnost, 40 (3), 2017, 1–19.
Withy, K., Heidegger on Being Uncanny, Cambridge 2015. DOI: https://doi.org/10.4159/9780674286771
Young, J., Poets and Rivers: Heidegger on Hölderlin’s ‘Der Ister’, Dialogue 38 (2), 1999, 391–416. DOI: https://doi.org/10.1017/S0012217300007289
Žižek, S., In Defense of Lost Causes, London 2008.
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
Avtorske pravice (c) 2022 Matic Kocijančič
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi 4.0 mednarodno licenco.
Avtorji, ki želijo, da se njihov članek objavi v reviji, se strinjajo z naslednjimi pogoji:
- Pisci besedila potrjujejo, da so avtorji oddanega članka, ki bo predvidoma izšel v reviji Ars & Humanitas v okviru Znanstvene založbe Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana) z navedbo mojega avtorstva z imenom in priimkom. O likovno-grafični in tehnični opremi dela ter o pogojih njegovega trženja odloča založnik.
- Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da na njem ne obstajajo pravice tretjih oseb in da z njim niso kršene kakšne druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter mu povrnil škodo in stroške.
- Avtorji obdržijo materialne avtorske pravice ter založniku priznajo pravico do prve izdaje članka z licenco Creative Commons Attribution-ShareAlike 4.0 International License (priznanje avtorstva in deljenje pod istimi pogoji). To pomeni, da se tako besedilo, slike, grafi in druge sestavine dela lahko prosto distribuirajo, reproducirajo, uporabljajo, priobčujejo javnosti in predelujejo, pod pogojem, da se jasno in vidno navede avtorja in naslov tega dela in da se v primeru spremembe, preoblikovanja ali uporabe tega dela v svojem delu, lahko distribuira predelava le pod licenco, ki je enaka tej.
- Avtorji lahko sklenejo dodatne ločene pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
- Pred postopkom pošiljanja ali med njim lahko avtorji delo objavijo na spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svojih spletnih straneh), k čemur jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela.
