Whitman pri Joséju Martíju in Jiříju Karásku

Ameriški in evropski modernizmi in njihov vpliv na avantgarde v času od prve do druge svetovne vojne

Avtorji

  • Ángel Esteban Univerza v Granadi, Filozofska fakulteta, Španija
  • Dora Poláková Karlova univerza v Pragi, Filozofska fakulteta, Češka

DOI:

https://doi.org/10.4312/ars.15.2.223-234

Ključne besede:

Walt Whitman, José Martí, Jiří Karásek, Vicente Huidobro, Vítězslav Nezval, modernizem, avantgarda, transatlantske študije

Povzetek

Whitmanov vpliv na književnost na obeh straneh Atlantika se je okrepil v zadnjih desetletjih 19. in prvih desetletjih 20. stoletja. Obdobje med vojnama je bilo še posebej plodno, zaznamovali so ga številni prevodi, kritiške študije njegovega dela, biografije in konkretni vplivi pri sodobnih pesnikih. Njegov najpomembnejši prispevek je bil povezan s svobodo, tako na tematski kot formalni ravni. Primeri teh vplivov so Martíjeva, Karáskova, Huidobrova in Nezvalova dela.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Literatura

Alegría, F., Walt Whitman en Hispanoamérica, México 1954.

Borges, J. L., Obras completas, vol. 4, Buenos Aires 2007.

Castro Silva, R., Obras desconocidas de Rubén Darío escritas en Chile y no recopiladas en ninguno de sus libros, Santiago de Chile 1934.

Čolakovová, Ž., Básnický jazyk poetismu, Česká literatura 47/1, 1999, pp. 49-62.

Díaz Ruiz, I., La modernidad en José Martí. (Una lectura de «El poeta Walt Whitman»), Anuario del Colegio de Estudios Americanos 2, 2007, pp. 75-82.

Fernández, P., La acogida de la obra poética de Walt Whitman en el mundo de habla hispana: las traducciones, ES 11, 1981, pp. 285-299.

Huidobro, V., Altazor, Madrid-Barcelona-Buenos Aires 1931.

Huidobro, V., El espejo de agua, Santiago de Chile 2011.

Káiser, A., The first translationes of Walt Whitman’s Leaves of Grass into catalan, French and Spanish, Barcelona 2017.

Karásek, J., Národnost v umění, en Chimaerické výpravy. Kritické studie, Praga 1906, pp. 32-33.

Karásek, J., Walt Whitman, en Umění jako kritika života. Kritické studie, Praga 1927a, pp. 87-99.

Karásek, J., Umění jako kritika života, en Umění jako kritika života. Kritické studie, 1927b, pp. 6-7.

Martí, J., Obras completas 13. En los Estados Unidos, La Habana 1975.

Morales, A., Walt Whitman en la poesía chilena del siglo XX, Revista Chilena de Literatura 55, 1999, pp. 179-188.

Nezval, V., Kapka inkoustu, Host 7/9-10, 1928, pp. 539-551.

Nezval, V., Moderní básnické směry, Praga 1989.

Pajovic, S., The Concept of Democracy in the Work of Walt Whitman, Novi Sad 2013.

Rancière, J., La palabra muda, Buenos Aires 2009.

Santí, E. M., The Accidental Tourist: Walt Whitman in Latin America, en Do the Americas Have a Common Literature? (ed. Pérez Firmat, G.), Durham 1990, pp. 156-176.

Vasseur, A. A., Walt Whitman. Prólogo para la sexta edición, Alfar 29/89, 1951, pp. 1-11.

Vrchlický, J., Nové sonety samotáře, Praga 1891.

Prenosi

Objavljeno

28.12.2021

Kako citirati

Esteban, Ángel, & Poláková, D. (2021). Whitman pri Joséju Martíju in Jiříju Karásku: Ameriški in evropski modernizmi in njihov vpliv na avantgarde v času od prve do druge svetovne vojne. Ars & Humanitas, 15(2), 223–234. https://doi.org/10.4312/ars.15.2.223-234

Številka

Letn. 15 Št. 2 (2021): Stiki in izmenjave med književnostmi Srednje in Jugovzhodne Evrope in Latinske Amerike v času hladne vojne

Rubrike

Varia

Licenca

Avtorske pravice (c) 2021 Ángel Esteban, Dora Poláková

Creative Commons licenca

To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi 4.0 mednarodno licenco.

Avtorji, ki želijo, da se njihov članek objavi v reviji, se strinjajo z naslednjimi pogoji:

  1. Pisci besedila potrjujejo, da so avtorji oddanega članka, ki bo predvidoma izšel v reviji Ars & Humanitas v okviru Znanstvene založbe Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana) z navedbo mojega avtorstva z imenom in priimkom. O likovno-grafični in tehnični opremi dela ter o pogojih njegovega trženja odloča založnik.
  2. Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da na njem ne obstajajo pravice tretjih oseb in da z njim niso kršene kakšne druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter mu povrnil škodo in stroške.
  3. Avtorji obdržijo materialne avtorske pravice ter založniku priznajo pravico do prve izdaje članka z licenco Creative Commons Attribution-ShareAlike 4.0 International License (priznanje avtorstva in deljenje pod istimi pogoji). To pomeni, da se tako besedilo, slike, grafi in druge sestavine dela lahko prosto distribuirajo, reproducirajo, uporabljajo, priobčujejo javnosti in predelujejo, pod pogojem, da se jasno in vidno navede avtorja in naslov tega dela in da se v primeru spremembe, preoblikovanja ali uporabe tega dela v svojem delu, lahko distribuira predelava le pod licenco, ki je enaka tej.
  4. Avtorji lahko sklenejo dodatne ločene pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
  5. Pred postopkom pošiljanja ali med njim lahko avtorji delo objavijo na spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svojih spletnih straneh), k čemur jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela.