Krščanski imperij in cerkvena zgodovina
Primer Rufina iz Akvileje
DOI:
https://doi.org/10.4312/ars.16.1.77-95Ključne besede:
Rufin iz Akvileje, Evzebij iz Cezareje, cerkvena zgodovina, poganstvo, herezije, pokristjanjevanjePovzetek
Članek je posvečen Cerkveni zgodovini, ki jo je po gotski invaziji v severno Italijo v letu 401/402 napisal Rufin iz Akvileje, eden najvidnejših latinskih krščanskih piscev poznega 4. in zgodnjega 5. stoletja. Rufinova Cerkvena zgodovina je v osnovi prevod istoimenskega dela Evzebija iz Cezareje, ki sta mu dodani dve knjigi, v katerih Rufin opisuje dogodke iz let 325–395. Članek predstavi, na kakšen način je Rufin v tem dodatku sledil praksi in temam, ki jih je v svojem delu ustoličil Evzebij, pri čemer Rufinovo metodo ponazori z več primeri. Glavne teme dodatka, ki ji članek obravnava, so Rufinova uporaba Evzebijevega koncepta apostolskega nasledstva, njegovo zanimanje za biografije vidnih kristjanov, za herezije, trpljenje Judov, pogansko preganjanje ter za širitev krščanstva tako znotraj kot zunaj meja rimskega cesarstva. V povezavi s tem se prispevek posveča predvsem pokristjanjenju tujih poganskih ljudstev in boju proti poganstvu v rimskem Egiptu ter Italiji. V celoti gledano je Rufinov dodatek v dveh knjigah v svojem bistvu precej drugačen od Evzebijeve Cerkvene zgodovine. Namesto neprestanega navajanja virov, ki daje Evzebijevemu delu avreolo objektivnosti in pristnosti, je Rufin svoj dodatek v večji meri osnoval na ustnih virih. Poleg tega izkazuje globoko zanimanje za čudeže, zaradi česar je dodatek prava zakladnica najrazličnejših čudežev, ki so jih v 4. stoletju izvršili kristjani. Opise čudežev Rufin izkoristi za to, da vedno znova pokaže, kako je gibalo zgodovinskega dogajanja dejansko krščanski Bog, ki poskrbi, da pravoverni kristjani premagajo heretike in pogane.
Prenosi
Literatura
Amidon, Ph., Rufinus of Aquileia. History of the Church, Washington 2016.
Andrade, N. J., The Journey of Christianity to India in Late Antiquity. Networks and the Movement of Culture, Cambridge 2018. DOI: https://doi.org/10.1017/9781108296953
Ayres, L., Nicaea and Its Legacy. An Approach to Fourth-Century Trinitarian Theology, Oxford 2004. DOI: https://doi.org/10.1093/0198755066.001.0001
Baldini, A., Problemi della tradizione sulla ‚distrucione‘ del Serapeo di Alessandria, Rivista storica dell’antichità 15, 1985, str. 97–152.
Bardy, G., Eusèbe de Césarée. Histoire ecclésiastique zv. IV, Pariz 1971.
Bratož, R., Med Italijo in Ilirikom. Slovenski prostor in njegovo sosedstvo v pozni antiki, Ljubljana 2014.
Burgess, R. W., The Dates and Editions of Eusebius’ Chronici Canones and Historia Ecclesiastica, Journal of Theological Studies 48, 1997, str. 471–504. DOI: https://doi.org/10.1093/jts/48.2.471
Cameron, A., Claudian. Poetry and Propaganda nt the Court of Honorius, Oxford 1970.
Cassin, M. in drugi, La question des éditions de l’Histoire ecclésiastique et le livre X, Eusèbe de Césarée. Histoire ecclésiastique. Commetaire zv. I (ur. Morlet, S., in Perrone, L.), Pariz 2012, str. 185–207.
Corke-Webster, J., Eusebius and Empire. Constructing Church and Rome in the Ecclesiastical History, Cambridge, 2019. DOI: https://doi.org/10.1017/9781108474078
Drake, H. A., Century of Miracles. Christians, Pagans, Jews, and the Supernatural, 312–410, Oxford 2017.
Duval, Y.-M., Aquilée sur la route des invasions (350–452), Aantichità Altoadriatiche 9, 1976, str. 237–298.
Fedalto, G., Rufino di Concordia. Elementi di una biografia, Aantichità Altoadriatiche 39, 1992, str. 19–44.
Gemeinhardt, P., ur., Athanasius Handbuch, Tübingen 2011. DOI: https://doi.org/10.1628/978-3-16-151653-5
Glas, A., Die Kirchengeschichte des Gelasios von Kaisarea. Die Vorlage für die beiden letzten Bücher der Kirchengeschichte Rufins, Leipzig 1914.
Gwynn, D. M., Athanasius of Alexandria. Bishop, Theologian, Ascetic, Father, Oxford 2012.
Hammond, C., The Last Ten Years of Rufinus’ Life and the Date of his Move South from Aquileia, Journal of Theological Studies 28, 1977, str. 372–428. DOI: https://doi.org/10.1093/jts/XXVIII.2.372
Heid, S., The Romanness of Roman Christianity, v: A Companion to Roman Religion (ur. Rüpke, J.), Oxford 2011, str. 406–426. DOI: https://doi.org/10.1002/9780470690970.ch28
Hollerich, M., Making Christian History. Eusebius of Caesarea and his Readers, Oakland 2021. DOI: https://doi.org/10.1525/9780520968134
Humhries, M., Rufinus’s Eusebius. Translation, Continuation, and Edition, Journal of Early Christian Studies 16, 2008, str. 143–164. DOI: https://doi.org/10.1353/earl.0.0007
Kelly, J. N. D., Jerome. His Life, Writings, and Controversies, London 1975.
Levenson, D. B., The Ancient and Medieval Sources fort he Emperor Julian’s Attempt to Rebuild the Jerusalem Temple, Journal for the Study of Judaism in the Persian, Hellenistic, and Roman Period 35, 2004, str. 409–460. DOI: https://doi.org/10.1163/1570063042475646
Louth, A., The Date of Eusebius’ Historia Ecclesiastica, Journal of Theological Studies 41, 1990, str. 111–123. DOI: https://doi.org/10.1093/jts/41.1.111
McKenzie, J. in drugi, Reconstructing the Serapeum in Alexandria from the Archaeological Evidence, Journal of Roman Studies 94 (2004), str. 73–121. DOI: https://doi.org/10.2307/4135011
McLynn, N, Ambrose of Milan. Church and Court in a Christian Capital, Berkeley 1994. DOI: https://doi.org/10.1080/03612759.1995.9949177
Momigliano, A., Razprave iz historiografije II, Ljubljana 1989.
Moreau, J., pod geslom: Eusebius von Caesarea, Reallexikon für Antike und Christentum VI, Leipzig 1966, str. 1052–1088.
Morlet, S., Eusèbe de Césarée. Biographie, chronologie, profil intellectuel, Eusèbe de Césarée. Histoire ecclésiastique. Commentaire zv. I (ur. Morlet, S., in Perrone, L.), Pariz 2012, str. 1–31.
Murphy, F. X., Rufinus of Aquileia (345–411). His Life and Works, Washington 1945.Oulton, J. E. L., Rufinus’s Translation of the Church History of Eusebius, Journal of Theological Studies 30, 1929, str. 150–174.
Prinzivalli, E., Le genre historiographique de l’Histoire ecclésiastique, Eusèbe de Césarée. Histoire ecclésiastique. Commentaire zv. I (ur. Morlet, S., in Perrone, L.), Pariz 2012, str. 83–111.
Ristow, S., pod geslom: Concordia Sagittaria, Reallexikon für Antike und Christentum Supplement-Lieferung II, Leipzig 2014, str. 389–401.
Rohrbacher, D., The Historians of Late Antiquity, London 2002.
Schneider, P. L’Éthiopie et l’Inde. Interférences et confusions aux extrémités du monde antique, Rim 2004.
Schwartz, E., pod geslom: Eusebios 24, Realencyclopädie der classischen Altertumswissenschaft VI, Stuttgart 1907, str. 1370–1439.
Schwartz, E., in Mommsen, Th., ur., Eusebius Werke 2. Die Kirchengeschichte zv. III, Leipzig 1909.
Seeck, O., Geschichte des Untergangs der antiken Welt zv. V, Stuttgart 1913.
Teitler, H. C., The Last Pagan Emperor. Julian the Apostate and the War against Christianity, Oxford 2017.
Thelamon, F., Païens et chrétiens au IVe siecle. L’apport de l’»Histoire ecclésiastique« de Rufin d’Aquilée, Pariz 1981.
Thelamon, F., Sérapis et le baiser du soleil, Antichità Altoadriatiche 5, 1974, str. 227–250.
Wallraff, M. in drugi, ur., Gelasius of Caesarea. Ecclesiastical History. The Extant Fragments, Berlin 2018. DOI: https://doi.org/10.1515/9783110477078
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
Avtorske pravice (c) 2022 Matej Petrič
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi 4.0 mednarodno licenco.
Avtorji, ki želijo, da se njihov članek objavi v reviji, se strinjajo z naslednjimi pogoji:
- Pisci besedila potrjujejo, da so avtorji oddanega članka, ki bo predvidoma izšel v reviji Ars & Humanitas v okviru Znanstvene založbe Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana) z navedbo mojega avtorstva z imenom in priimkom. O likovno-grafični in tehnični opremi dela ter o pogojih njegovega trženja odloča založnik.
- Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da na njem ne obstajajo pravice tretjih oseb in da z njim niso kršene kakšne druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter mu povrnil škodo in stroške.
- Avtorji obdržijo materialne avtorske pravice ter založniku priznajo pravico do prve izdaje članka z licenco Creative Commons Attribution-ShareAlike 4.0 International License (priznanje avtorstva in deljenje pod istimi pogoji). To pomeni, da se tako besedilo, slike, grafi in druge sestavine dela lahko prosto distribuirajo, reproducirajo, uporabljajo, priobčujejo javnosti in predelujejo, pod pogojem, da se jasno in vidno navede avtorja in naslov tega dela in da se v primeru spremembe, preoblikovanja ali uporabe tega dela v svojem delu, lahko distribuira predelava le pod licenco, ki je enaka tej.
- Avtorji lahko sklenejo dodatne ločene pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
- Pred postopkom pošiljanja ali med njim lahko avtorji delo objavijo na spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svojih spletnih straneh), k čemur jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela.
