Ura minulih idealov
Salustij in Jean Bodin o propadu države
DOI:
https://doi.org/10.4312/ars.16.1.97-111Ključne besede:
Jean Bodin, Salustij, rimska republika, rimsko cesarstvo, zgodovinopisje, recepcijaPovzetek
Eden najbolj (pri)znanih francoskih mislecev 16. stoletja Jean Bodin je napisal morda prvi metodološki traktat z navodili in smernicami, kako ne le brati in pisati, temveč tudi razumeti zgodovino. S svojim univerzalnim zanimanjem za vse, kar je človeškega, je Bodin prehitel Blochovo priporočilo zgodovinarjem, da bi se morali zanimati za vsakršno človeško stvarjenje, če naj svojo nalogo opravljajo kolikor le mogoče vestno. Leta 1566 je Bodin objavil eno najpogosteje ponatisnjenih del, Methodus ad facilem historiarum cognitionem, »Metodo za lažje razumevanje zgodovine«. Čeprav je izražal živo zanimanje in dobro poznavanje številnih antičnih zgodovinarjev, ki jih je navedel v četrtem poglavju svojega dela (De historicorum delectu, »O izbiri zgodovinarjev«), mu je bil eden izmed njih še posebej blizu. Rimski zgodovinar Gaj Salustij Krisp, ki je po Bodinovem mnenju »najbolj iskren avtor z znanjem o pomembnih rečeh«, je Bodinu in številnim njegovim kolegom ponudil vzorčno pripoved za obravnavo spreminjajočega se in propadajočega sveta, kar Bodinu v času francoskih verskih vojn ni bilo tuje. Vendar se zdi razlaga, da je bila prav retorično učinkovita tipska pripoved tisto, kar je Bodina motiviralo, da je posnemal Salustijevo argumentacijo, nezadovoljiva in biografsko površna. Ta članek zato natančno analizira Salustijeva poglavja, ki naj bi bila podlaga za Bodinovo razmišljanje, in ponuja sklep, da je pri Salustiju v resnici razmeroma malo podlage za Bodinovo pravno in zgodovinsko utemeljevanje absolutne monarhične oblasti.
Prenosi
Literatura
Becker, A., Jean Bodin on Oeconomics and Politics, History of European Ideas 39 (2013), pp. 1–21.
Blair., A., The Theater of Nature. Jean Bodin and Renaissance Science, Princeton, NJ, Princeton University Press, 1997.
Blair, A., Authorial Strategies in Jean Bodin, The reception of Bodin (ed. Lloyd, A. H.), Leiden, Boston, Brill, 2013, pp. 137–156. DOI: https://doi.org/10.1163/9789004259805_008
Bodin, J., Methodus ad facilem historiarum cognitionem, Geneva (Geneve), J. Stoer, 1610.
Bodin, J. et al., Method for the Easy Comprehension of History, New York, Norton, 1969.
Bourke, R., Introduction, Popular Sovereignty in Historical Perspective (ed. Bourke, R. et al.), Cambridge, Cambridge University Press, 2016. DOI: https://doi.org/10.1017/CBO9781316418024
Büchner, K., Sallust, Heidelberg, Carl Winter, 1960.
Byrne, D., An Early French Humanist and Sallust: Jean Lebègue and the Iconographical Programme for the Catiline and Jugurtha, Journal of the Warburg and Courtauld Institutes 49 (1986), pp. 41–65. DOI: https://doi.org/10.2307/751289
Cochrane, E., Historians and Historiography in the Italian Renaissance, Chicago, University of Chicago Press, 1985.
Coler, C., C. Sallustii Crispi Historiae Romanae Principis Opera, Nürnberg, Paulus Kauffmann, 1599.
Conley, D. F., The Interpretation of Sallust Catiline 10,1–11,3, Classical Philology 76 (1981), pp. 121–125. DOI: https://doi.org/10.1086/366615
Couzinet, M. D., On Bodin’s Method, The reception of Bodin (ed. Lloyd, A. H.), Leiden, Boston, Brill, 2013, pp. 39–66. DOI: https://doi.org/10.1163/9789004259805_004
Dunning, W. A., Jean Bodin on Sovereignty, Political Science Quarterly 11/1 (1896), pp. 82–104. DOI: https://doi.org/10.2307/2139603
Earl, D. C., The Political Thought of Sallust, Cambridge, Cambridge University Press, 1961.
Earl, D. C., Prologue Form in Ancient Historiography, Aufstieg und Niedergang der römischen Welt (ed. Temporini, H.), Berlin; New York, de Gruyter, 1972, pp. 842–856. DOI: https://doi.org/10.1515/9783110836417-031
Engster, D., Jean Bodin, Scepticism and Absolute Sovereignty, History of Political Thought 17/4 (1996), pp. 469–499.
Foisneau, L., Sovereignty and Reason of State: Bodin, Botero, Richelieu and Hobbes, The reception of Bodin (ed. Lloyd, A. H.), Leiden, Boston, Brill, 2013, pp. 323–342. DOI: https://doi.org/10.1163/9789004259805_015
Fontana, L., Bilan historiographique de la question du séjour de Jean Bodin à Genève, Bibliothèque d’Humanisme et Renaissance 71 (2009), pp. 101–11.
Franklin, J., Jean Bodin and the Sixteenth-Century Revolution in the Methodology of Law and History, New York, London, Columbia University Press, 1963. DOI: https://doi.org/10.7312/fran91664
Franklin, J., Bodin’s Early Theory of Sovereignty’ and ‘The Shift to Absolutism’, Jean Bodin (ed. Franklin, J. H.), London, New York, Routledge, 2016, pp. 53–83. DOI: https://doi.org/10.4324/9781315092331-3
Gibbon, E., The Decline and Fall of the Roman Empire, Hertfordshire, Wordsworth, 1998.
Greengrass, M., The Experiential World of Jean Bodin, The reception of Bodin (ed. Lloyd, A. H.), Leiden, Boston, Brill, 2013, pp. 67–98. DOI: https://doi.org/10.1163/9789004259805_005
Ianziti, G., Writing History in Renaissance Italy. Leonardo Bruni and the Uses of the Past, Cambridge, Mass., London, Harvard University Press, 2012. DOI: https://doi.org/10.4159/harvard.9780674063266
Keaveney, A., Strachan, J. C. G., L. Catilina Legatus: Sallust, Histories 1.46M, Classical Quarterly 31/2 (1981), pp. 363–366. DOI: https://doi.org/10.1017/S0009838800009666
Lassabatère, H., Pouvoir royal et bien commun chez Eustache Deschamps, Nicolas de Herberay et Jean Bodin. Une chaîne de pensée entre Moyen Âge et Renaissance, Revue Française d’Histoire des Idées Politiques 32 (2010), pp. 395–410. DOI: https://doi.org/10.3917/rfhip.032.0395
Lloyd, A. H., Introduction, The reception of Bodin (ed. Lloyd, A. H.), Leiden, Boston, Brill, 2013, pp. 1–20. DOI: https://doi.org/10.1163/9789004259805_002
Lloyd, A. H., Jean Bodin, ‘This Pre-eminent Man of France’: An Intellectual Biography, Oxford, Oxford University Press, 2017. DOI: https://doi.org/10.1093/oso/9780198800149.001.0001
McDonnell, M., Roman Manliness. Virtus and the Roman Republic. Cambridge, New York, Cambridge University Press, 2006.
McGushin, P., C. Sallustius Crispus, Bellum Catilinae: A Commentary, Leiden, Brill, 1977. DOI: https://doi.org/10.1163/9789004327627
Miglietti, S., Reading from the Margins: Some Insights into the Early Reception of Bodin’s Methodus, The reception of Bodin (ed. Lloyd, A. H.), Leiden, Boston, Brill, 2013, pp. 193–218. DOI: https://doi.org/10.1163/9789004259805_010
Osmond, P. J., “Princeps Historiae Romanae”: Sallust in Renaissance Political Thought, Memoirs of the American Academy in Rome 40, 1995, pp. 101–143. DOI: https://doi.org/10.2307/4238730
Pobežin, G., That Woman with the Spirit of a Man – Sallust’s Portrayal of Sempronia and Her Virtues, Ideał i antyideał kobiety w literaturze greckiej i rzymskiej. Studia ad virgines et mulieres claras, de quibus scriptores antiqui Graeci et Romani narrant, pertinentia (ed. Marchewka, A.), Gdańsk, 2018, pp. 219–232.
Pobežin, G., Rimski zgodovinar in pripovedno besedilo, Ljubljana, Založba ZRC, 2019. DOI: https://doi.org/10.3986/9789610502395
Potter, D. S., Literary Texts and the Roman Historian, London, New York, Routledge, 1999.
Sallust et al., Sallust, Cambridge, Mass., London, Harvard University Press, 2005.
Shaw, E. H., Sallust and the Fall of the Republic. Historiography and Intellectual Life at Rome, Leiden, Boston, Brill, 2022. DOI: https://doi.org/10.1163/9789004501737
Strunk, T. E., History after Liberty: Tacitus on Tyrants, Sycophants, and Republicans, Ann Arbor, University of Michigan Press, 2017. DOI: https://doi.org/10.3998/mpub.9202428
Syme, R., The Roman Revolution, Oxford, New York, Oxford University Press, 1982.
Syme, R., Sallust, Berkeley, Los Angeles, London, University of California Press, 2002.
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
Avtorske pravice (c) 2022 Gregor Pobežin

To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi 4.0 mednarodno licenco.
Avtorji, ki želijo, da se njihov članek objavi v reviji, se strinjajo z naslednjimi pogoji:
- Pisci besedila potrjujejo, da so avtorji oddanega članka, ki bo predvidoma izšel v reviji Ars & Humanitas v okviru Znanstvene založbe Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana) z navedbo mojega avtorstva z imenom in priimkom. O likovno-grafični in tehnični opremi dela ter o pogojih njegovega trženja odloča založnik.
- Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da na njem ne obstajajo pravice tretjih oseb in da z njim niso kršene kakšne druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter mu povrnil škodo in stroške.
- Avtorji obdržijo materialne avtorske pravice ter založniku priznajo pravico do prve izdaje članka z licenco Creative Commons Attribution-ShareAlike 4.0 International License (priznanje avtorstva in deljenje pod istimi pogoji). To pomeni, da se tako besedilo, slike, grafi in druge sestavine dela lahko prosto distribuirajo, reproducirajo, uporabljajo, priobčujejo javnosti in predelujejo, pod pogojem, da se jasno in vidno navede avtorja in naslov tega dela in da se v primeru spremembe, preoblikovanja ali uporabe tega dela v svojem delu, lahko distribuira predelava le pod licenco, ki je enaka tej.
- Avtorji lahko sklenejo dodatne ločene pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
- Pred postopkom pošiljanja ali med njim lahko avtorji delo objavijo na spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svojih spletnih straneh), k čemur jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela.