Rimska pot in možnost odprte kulturne identitete
DOI:
https://doi.org/10.4312/ars.16.1.113-129Ključne besede:
Evropa, rimskost, ekscentričnost kulture, kulturna identiteta, antropologija, Rémi Brague, Leszek KołakowskiPovzetek
Dediščino rimske kulture je težko razločiti od rimskega imperializma, ki je neke vrste kulturni ekspanzionizem, nasprotno pa je francoski filozof Rémi Brague, ne da bi ignoriral zgodovinsko realnost, kot njeno bistveno potezo opredelil ekscentričnost, to, da je svojo identiteto črpala iz zunanjega vira. Ker je zanj kultura kot taka nekaj pridobljenega, drugotnega, ima v taki drži, ki izhaja iz lastne drugotnosti v odnosu do drugega, kultura prav posebej poudarjeno vlogo. Takšno držo imenuje »rimska pot« in v njej vidi specifičen vzorec, po katerem se je razvila evropska kultura. Njena zunanja vira sta grštvo, ki ga je podedovala od poganskega Rima, in judovsko religiozno izročilo, v katerem je ukoreninjeno krščanstvo. Zdi se, da je tak vzorec v realni zgodovini mogoč ob dveh predpostavkah: prva je trajno, četudi minimalno in dinamično preoblikujoče se lastno jedro; drugo pa antropološka realnost, ki je z oziroma na vse posamezne kulture transcendentna, ki pa ji obenem vse pripadajo. Ta zadnji koncept, ki ga je že pred desetletji skiciral Leszek Kołakowski, zastavlja zanimiv izziv scientističnim paradigmam sodobnega družboslovja in odpira nove vidike diskusije o imperializmu.
Prenosi
Literatura
Bauman, Z., Sketches in the Theory of Culture, Cambridge 2018.
Brague, R., Europe, la voie romaine, Paris 1992.
Brague, R., Les ancres dans le ciel, Paris 2011.
Brague, R., Modérément moderne, Paris 2014.
Capelle, W., Griechische Ethik und römischer Imperialismus, Klio 25 (1932), pp. 86-113. DOI: https://doi.org/10.1524/klio.1932.25.25.86
Chestov, L., Athènes et Jérusalem: Un essai de philosophie religieuse, Paris 1967.
Conte, G. B. Letteratura latina. Manuale storico dalle origini alla fine dell’impero romano, Firenze 1992.
Daubner, F., Raumordnung und Territorialherrschaft bei Polybios, Polybios von Megalopolis Staatsdenken zwischen griechischer Poliswelt und römischer Res Publica (a cura di Scherr, J., Gronau, M., Saracino, S.), Staatsverständnisse / Understanding the State 159, 2022, pp. 159-180. DOI: https://doi.org/10.5771/9783845293035-159
Ferguson, N. Colossus. The Rise and Fall of the American Empire, London 2005.
Flis, M.-J., Utopian Thinking: A Discourse on the Culture of Leszek Kołakowski and Zygmunt Bauman, Orbis Idearum, 7/2, 2019, pp. 27-40.
Fraenkel, E. Horace, Oxford 1957.
Franklin. C., To What Extent Did Poseidonius and Theophanes Record Pompeian Ideology?, Digressus Suppl. 1, 2003, pp. 99-110.
Gantar, K., Quid Cicero de initiis philosophiae Latinae iudicaverit, De philosophiae, epicae poesis et historiae initiis apud Romanos (=Academiae Latinitati fovendae commentarii 11), Romae 1987, pp. 13-18.
Gantar, K. Študije o Horaciju, Maribor 1993.
Hammond, M., Ancient Imperialism: Contemporary Justifications, Harvard Studies in Classical Philology 58/59, 1948, pp. 105-161. DOI: https://doi.org/10.2307/310948
Hardt, M., Negri, A. Empire, Cambridge, MA 2000. DOI: https://doi.org/10.4159/9780674038325
Hegel, G. W. F. Vorlesungen über die Philosophie der Geschichte, Stuttgart 1924.
Highbarger, E. L., The Pindaric Style of Horace, Transactions and Proceedings of the American Philological Association, 66, 1935, pp. 222-255. DOI: https://doi.org/10.2307/283298
Knies, K. (2016): Europe: a postulate of phenomenological reason, Journal of the British Society for Phenomenology 2016. (Journal of the British Society for Phenomenology 47/3, 2016, pp. 210-225). DOI: https://doi.org/10.1080/00071773.2016.1180852
Kołakowski, L., Chrétiens sans Église: La conscience religieuse et le lieu confessionel au XVIIe siècle, Paris 1969.
Kołakowski, L., Metaphysical Horror, Oxford 1988.
Kołakowski, L., The Presence of Myth, Chicago, 1989. DOI: https://doi.org/10.7208/chicago/9780226222257.001.0001
Kołakowski, L., Modernity on Endless Trial, Chicago, London 1990. DOI: https://doi.org/10.7208/chicago/9780226217406.001.0001
Luckmann, T., Religion – Gesellschaft – Transzendenz, Krise der Immanenz: Religion an den Grenzen der Moderne (a cura di Höhn, H.-J.), Frankfurt am Main 1996, pp. 112-127.
Mahdi, M., Alfarabi’s Philosophy of Plato and Aristotle, Ithaca, New York, Cornell University Press, 1969, 50 (seconda edizione 2001).
Marx, K., Grundrisse der Kritik der Politischen Ökonomie (Rohentwurf) 1857– 1858, Berlin 1953.
Millar, F., Polybius between Greece and Rome, v: Rome, the Greek World, and the East 3: The Greek World, the Jews, and the East (a cura di Millar, F.), Chapel Hill 2006, pp. 91-105. DOI: https://doi.org/10.5149/9780807876657_millar.11
Mohay, G., Imperium iustum. Panaitios’ Theorie bei Polybios, ActaAntHung 47, 2007, pp. 175-184. DOI: https://doi.org/10.1556/AAnt.47.2007.2.2
Musti, D., Polibio e l’imperialismo romano, Napoli 1978.
Scherr, J., Über Barbaren herrschen: Polybios, die Gesandtschaft von 156/155 v. Chr. und die Imperialismustheorie des Panaitios, Polybios von Megalopolis Staatsdenken zwischen griechischer Poliswelt und römischer Res Publica (a cura di Scherr, J., Gronau, M., Saracino, S.), Staatsverständnisse / Understanding the State 159, 2022, pp. 181-228. DOI: https://doi.org/10.5771/9783845293035-181
Strasburger, H., Poseidonios on Problems of the Roman Empire, Journal of Roman Studies, 55, 1965, pp. 40-53. DOI: https://doi.org/10.2307/297429
Tziovas, D., Re-imagining the Past: Antiquity and Modern Greek Culture, Oxford, 2014. Unamuno, M. de, Tragic Sense of Life, New York 1954. DOI: https://doi.org/10.1093/acprof:oso/9780199672752.001.0001
Walbank, F. W., Polybius between Greece and Rome, Polybe: neuf exposés suivis de discussions, Vandoeuvres-Genève 27 août - 1er septembre 1973 (a cura di Walbank, F. W., Gabba, E.), Genf 1974, pp. 1-31.
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
Avtorske pravice (c) 2022 Brane Senegačnik
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi 4.0 mednarodno licenco.
Avtorji, ki želijo, da se njihov članek objavi v reviji, se strinjajo z naslednjimi pogoji:
- Pisci besedila potrjujejo, da so avtorji oddanega članka, ki bo predvidoma izšel v reviji Ars & Humanitas v okviru Znanstvene založbe Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana) z navedbo mojega avtorstva z imenom in priimkom. O likovno-grafični in tehnični opremi dela ter o pogojih njegovega trženja odloča založnik.
- Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da na njem ne obstajajo pravice tretjih oseb in da z njim niso kršene kakšne druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter mu povrnil škodo in stroške.
- Avtorji obdržijo materialne avtorske pravice ter založniku priznajo pravico do prve izdaje članka z licenco Creative Commons Attribution-ShareAlike 4.0 International License (priznanje avtorstva in deljenje pod istimi pogoji). To pomeni, da se tako besedilo, slike, grafi in druge sestavine dela lahko prosto distribuirajo, reproducirajo, uporabljajo, priobčujejo javnosti in predelujejo, pod pogojem, da se jasno in vidno navede avtorja in naslov tega dela in da se v primeru spremembe, preoblikovanja ali uporabe tega dela v svojem delu, lahko distribuira predelava le pod licenco, ki je enaka tej.
- Avtorji lahko sklenejo dodatne ločene pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
- Pred postopkom pošiljanja ali med njim lahko avtorji delo objavijo na spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svojih spletnih straneh), k čemur jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela.
