Rimska pot in možnost odprte kulturne identitete

Avtorji

  • Brane Senegačnik Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta

DOI:

https://doi.org/10.4312/ars.16.1.113-129

Ključne besede:

Evropa, rimskost, ekscentričnost kulture, kulturna identiteta, antropologija, Rémi Brague, Leszek Kołakowski

Povzetek

Dediščino rimske kulture je težko razločiti od rimskega imperializma, ki je neke vrste kulturni ekspanzionizem, nasprotno pa je francoski filozof Rémi Brague, ne da bi ignoriral zgodovinsko realnost, kot njeno bistveno potezo opredelil ekscentričnost, to, da je svojo identiteto črpala iz zunanjega vira. Ker je zanj kultura kot taka nekaj pridobljenega, drugotnega, ima v taki drži, ki izhaja iz lastne drugotnosti v odnosu do drugega, kultura prav posebej poudarjeno vlogo. Takšno držo imenuje »rimska pot« in v njej vidi specifičen vzorec, po katerem se je razvila evropska kultura. Njena zunanja vira sta grštvo, ki ga je podedovala od poganskega Rima, in judovsko religiozno izročilo, v katerem je ukoreninjeno krščanstvo. Zdi se, da je tak vzorec v realni zgodovini mogoč ob dveh predpostavkah: prva je trajno, četudi minimalno in dinamično preoblikujoče se lastno jedro; drugo pa antropološka realnost, ki je z oziroma na vse posamezne kulture transcendentna, ki pa ji obenem vse pripadajo. Ta zadnji koncept, ki ga je že pred desetletji skiciral Leszek Kołakowski, zastavlja zanimiv izziv scientističnim paradigmam sodobnega družboslovja in odpira nove vidike diskusije o imperializmu.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Literatura

Bauman, Z., Sketches in the Theory of Culture, Cambridge 2018.

Brague, R., Europe, la voie romaine, Paris 1992.

Brague, R., Les ancres dans le ciel, Paris 2011.

Brague, R., Modérément moderne, Paris 2014.

Capelle, W., Griechische Ethik und römischer Imperialismus, Klio 25 (1932), pp. 86-113. DOI: https://doi.org/10.1524/klio.1932.25.25.86

Chestov, L., Athènes et Jérusalem: Un essai de philosophie religieuse, Paris 1967.

Conte, G. B. Letteratura latina. Manuale storico dalle origini alla fine dell’impero romano, Firenze 1992.

Daubner, F., Raumordnung und Territorialherrschaft bei Polybios, Polybios von Megalopolis Staatsdenken zwischen griechischer Poliswelt und römischer Res Publica (a cura di Scherr, J., Gronau, M., Saracino, S.), Staatsverständnisse / Understanding the State 159, 2022, pp. 159-180. DOI: https://doi.org/10.5771/9783845293035-159

Ferguson, N. Colossus. The Rise and Fall of the American Empire, London 2005.

Flis, M.-J., Utopian Thinking: A Discourse on the Culture of Leszek Kołakowski and Zygmunt Bauman, Orbis Idearum, 7/2, 2019, pp. 27-40.

Fraenkel, E. Horace, Oxford 1957.

Franklin. C., To What Extent Did Poseidonius and Theophanes Record Pompeian Ideology?, Digressus Suppl. 1, 2003, pp. 99-110.

Gantar, K., Quid Cicero de initiis philosophiae Latinae iudicaverit, De philosophiae, epicae poesis et historiae initiis apud Romanos (=Academiae Latinitati fovendae commentarii 11), Romae 1987, pp. 13-18.

Gantar, K. Študije o Horaciju, Maribor 1993.

Hammond, M., Ancient Imperialism: Contemporary Justifications, Harvard Studies in Classical Philology 58/59, 1948, pp. 105-161. DOI: https://doi.org/10.2307/310948

Hardt, M., Negri, A. Empire, Cambridge, MA 2000. DOI: https://doi.org/10.4159/9780674038325

Hegel, G. W. F. Vorlesungen über die Philosophie der Geschichte, Stuttgart 1924.

Highbarger, E. L., The Pindaric Style of Horace, Transactions and Proceedings of the American Philological Association, 66, 1935, pp. 222-255. DOI: https://doi.org/10.2307/283298

Knies, K. (2016): Europe: a postulate of phenomenological reason, Journal of the British Society for Phenomenology 2016. (Journal of the British Society for Phenomenology 47/3, 2016, pp. 210-225). DOI: https://doi.org/10.1080/00071773.2016.1180852

Kołakowski, L., Chrétiens sans Église: La conscience religieuse et le lieu confessionel au XVIIe siècle, Paris 1969.

Kołakowski, L., Metaphysical Horror, Oxford 1988.

Kołakowski, L., The Presence of Myth, Chicago, 1989. DOI: https://doi.org/10.7208/chicago/9780226222257.001.0001

Kołakowski, L., Modernity on Endless Trial, Chicago, London 1990. DOI: https://doi.org/10.7208/chicago/9780226217406.001.0001

Luckmann, T., Religion – Gesellschaft – Transzendenz, Krise der Immanenz: Religion an den Grenzen der Moderne (a cura di Höhn, H.-J.), Frankfurt am Main 1996, pp. 112-127.

Mahdi, M., Alfarabi’s Philosophy of Plato and Aristotle, Ithaca, New York, Cornell University Press, 1969, 50 (seconda edizione 2001).

Marx, K., Grundrisse der Kritik der Politischen Ökonomie (Rohentwurf) 1857– 1858, Berlin 1953.

Millar, F., Polybius between Greece and Rome, v: Rome, the Greek World, and the East 3: The Greek World, the Jews, and the East (a cura di Millar, F.), Chapel Hill 2006, pp. 91-105. DOI: https://doi.org/10.5149/9780807876657_millar.11

Mohay, G., Imperium iustum. Panaitios’ Theorie bei Polybios, ActaAntHung 47, 2007, pp. 175-184. DOI: https://doi.org/10.1556/AAnt.47.2007.2.2

Musti, D., Polibio e l’imperialismo romano, Napoli 1978.

Scherr, J., Über Barbaren herrschen: Polybios, die Gesandtschaft von 156/155 v. Chr. und die Imperialismustheorie des Panaitios, Polybios von Megalopolis Staatsdenken zwischen griechischer Poliswelt und römischer Res Publica (a cura di Scherr, J., Gronau, M., Saracino, S.), Staatsverständnisse / Understanding the State 159, 2022, pp. 181-228. DOI: https://doi.org/10.5771/9783845293035-181

Strasburger, H., Poseidonios on Problems of the Roman Empire, Journal of Roman Studies, 55, 1965, pp. 40-53. DOI: https://doi.org/10.2307/297429

Tziovas, D., Re-imagining the Past: Antiquity and Modern Greek Culture, Oxford, 2014. Unamuno, M. de, Tragic Sense of Life, New York 1954. DOI: https://doi.org/10.1093/acprof:oso/9780199672752.001.0001

Walbank, F. W., Polybius between Greece and Rome, Polybe: neuf exposés suivis de discussions, Vandoeuvres-Genève 27 août - 1er septembre 1973 (a cura di Walbank, F. W., Gabba, E.), Genf 1974, pp. 1-31.

Objavljeno

22.12.2022

Kako citirati

Senegačnik, B. (2022). Rimska pot in možnost odprte kulturne identitete. Ars & Humanitas, 16(1), 113–129. https://doi.org/10.4312/ars.16.1.113-129