Kleopatra, imperializem in orientalizem
Nepokorjena orientalka, pogumna vladarka ali elegična gospodarica?
DOI:
https://doi.org/10.4312/ars.16.1.131-164Ključne besede:
Kleopatra VII., orientalizem, imperij, Oktavijan, Mark Antonij, politična invektiva, recepcija antikePovzetek
Članek obravnava literarne podobe Kleopatre VII., kraljice antičnega Egipta, ki je bila Antonijeva zaveznica v vojni proti Oktavijanu. Oktavijan je premagal Antonija in Kleopatro v bitki pri Akciju leta 31 pr. n. št. in leto zatem zavzel Aleksandrijo. Oktavijan je v svoji politični invektivi propagiral Antonija kot poženščenega soproga Kleopatre, orientalke, ki živi luksuzno, v vsem pretirava in naj bi predstavljala nevarnost za rimski imperij in Zahod. Pričujoči članek raziskuje preobrazbe Kleopatrine podobe v različnih literarnih žanrih in njeno recepcijo v renesančnem slikarstvu in v modernem filmu. Poleg tega članek preveri veljavnost koncepta orientalizma, ki ga Edward Saïd pripisuje Ajshilovim Peržanom, in raziskuje, kako je Oktavijanova politična invektiva proti Antoniju oblikovala podobo Kleopatre kot monstruozne orientalke.
Avgustejski pesniki so reflektirali Oktavijanovo podobo egipčanske kraljice in opisovali Kleopatro v skladu s tropi literarnega žanra, v katerem so pisali. Horacij v deveti Epodi opisuje Kleopatrinega soproga Antonija v stilu politične invektive kot njenega sužnja in evnuha. Horacij opisuje v prvem delu Ode 1.37 Kleopatro kot pošastno in pobesnelo kraljico, v drugem delu pa poudari, da se je dostojanstveno soočila s svojim porazom, s čimer jo predstavi kot dobro vladarico. V skladu s tropi elegične poezije predstavljajo rimski elegiki Kleopatro kot elegično gospodarico in Antonija kot njenega sužnja. Vergilij v Eneidi opisuje spopad med Kleopatrinim Vzhodom in Zahodom, ki ga predstavlja Avgust, vendar z epskim okvirjem poudari fiktivnost te pripovedi in to, da so stereotipne trditve o tujosti in ženskosti fluidne. Poznejše recepcije poudarjajo Kleopatrin orientalizem, ki sta instrumentalizirala evropski imperializem in orientalizem, pojava, značilna za 19. stoletje. Slikarstvo in film sta si ravno tako prisvajala stereotipne in orientalistične podobe Kleopatre, da bi reproducirale razmerja moči in vzpodbudile konzum dobrin z njeno podobo.
Prenosi
Literatura
Beard, M., North, J., Price, S., Religions of Rome 1: A History, Cambridge 1998a.
Beard, M., North, J., Price, S., Religions of Rome 2: A Sourcebook, Cambridge 1998b.
Becher, I., Das Bild der Kleopatra in der griechischen und lateinischen Literatur, Berlin 1966.
Benario, J. M., Dido and Cleopatra, Vergilius 16, 1970, 2-6.
Bettenworth, A., Cleopatra’s suicide in Modern Cinema and its Literary Tradition, Gender Studies in den Altertumswissenschaften: Frauenbild im Wandel (ed. Šterbenc Erker, D.), Trier 2015, 143-155.
Binder, G., Aeneis: ein Kommentar 1-3, Trier 2019.
Boyd, B.W., Virtus Effeminata and Sallust’s Sempronia, Transactions of the American Philological Association, 117, 1987, 183-201. DOI: https://doi.org/10.2307/283966
Chaudhuri, P., Naming nefas: Cleopatra on the shield of Aeneas, Classical Quaterly 62.1, 2012, 223-226. DOI: https://doi.org/10.1017/S0009838811000437
Edwards, C., The Politics of Immorality in ancient Rome, Cambridge 1993. DOI: https://doi.org/10.1017/CBO9780511518553
Erskine, A., Roman imperialism, Edinburgh 2010. DOI: https://doi.org/10.1515/9780748629053
Feichtinger, B., Die eine und die vielen: Identität und Variation im literarischen Kleopatra-Bild von der Antike bis zu Shakespeare, Literaturwissenschaftliches Jahrbuch 37, 1996, 89-111.
Föllinger, S., Frau und Techne: Xenophons Modell einer geschlechtsspezifischen Arbeitsteilung, Gender Studies in den Altertumswissenschaften: Möglichkeiten und Grenzen (eds. Feichtinger, B., Wöhrle, G.), Trier 2002, 49-63.
Fraenkel, E., Horace, Oxford 1957.
Goldhill, S., Battle Narrative and Politics in Aeschylus’ Persae, in Greeks and Barbarians (ed. Harrison, T.), Edinburgh 2002 [1988], 50-61. DOI: https://doi.org/10.1515/9781474468916-008
Gruen, E. S., Rethinking the Other in Antiquity, Princeton 2010. DOI: https://doi.org/10.1515/9781400836550
Gurval, R. A., Actium and Augustus: The Politics and Emotions of civil War, Ann Arbor 1998.
Hall, E., Inventing the Barbarian: Greek Self-Definition through Tragedy, Oxford 1989.
Hekster, O., Hercules, Omphale, and Octavian’s ‘Counter-Propaganda’, BABesch 79, 2004, 171-178. DOI: https://doi.org/10.2143/BAB.79.0.504741
Kenty, J., Messalla Corvinus: Augustan Orator, Ciceronian Statesman, Rhetorica 35.4, 2017, 445-474. DOI: https://doi.org/10.1525/rh.2017.35.4.445
Kirichenko, A., Callimachus Romanus. Propertius’ Love Elegy and the Aetiology of Empire, Inventing Origins? Aetiological Thinking in Greek and Roman Antiquity (eds. Klooster, Jacqueline J. H. J., Wessels, A. B.), Leiden, Boston, 2021, 65-100. DOI: https://doi.org/10.1163/9789004500433_006
Koortbojian, M. The Divinization of Caesar and Augustus: Precedents, Consequences, Implications, New York 2013.
Kunst, Ch., Eheallianzen und Ehealltag in Rom, Frauenwelten in der Antike: Geschlechterordnung und weibliche Lebenspraxis (eds. Wagner-Hasel, B., Späth, T.), Darmstadt 2000, 32-52. DOI: https://doi.org/10.1007/978-3-476-03779-4_3
Lepsius, C. R., Denkmäler aus Ägypten und Aethiopien IV, Osnabrück 1849 (=1970).
Linderski, J., Fatalis: A missing Meretrix, in: Roman Questions II. Selected Papers, Stuttgart 2007, 332-336.
Luan Tran, H., Vor-Bildliches Sterben: Der Tod der Kleopatra als bildtheoretisches Motiv in der Frühen Neuzeit. Berlin 2020.
Lyne, R.O.A.M., Further Voices in Vergil’s Aeneid, Oxford 1987.
Malitz, J., Autobiographie und Biographie römischer Kaiser im 1. Jhdt. n. Chr, Propaganda Selbstdarstellung - Repräsentation im römischen Kaiserreich des 1. Jhs. n. Chr (eds. Weber, G, Zimmermann, M.), Stuttgart 2003, 227-242.
Manuwald, G. Cicero, Philippics 3-9. Berlin 2007. DOI: https://doi.org/10.1515/9783110920475
Marasco, G., Marco Antonio “nuovo Dionisos” e il De sua ebrietate, Latomus 51, 1992, 538-548.
Martschukat, J., Stieglitz, O. (eds.), Geschichte der Männlichkeiten, Frankfurt/Main, New York 2018.
Meyer-Zwiffelhoffer, E., Orientalismus? Die Rolle des Alten Orients in der deutschen Altertumswissenschaft und Altertumsgeschichte des 19. Jahrhunderts (ca. 1785-1910), Getrennte Wege? Kommunikation, Raum und Wahrnehmung in der alten Welt (eds. Rollinger, R. L., Wiesehofer, J.), Frankfurt am Main, 2007, 501-594.
Nappi, M., Women and war in the Iliad: rhetorical and ethical implications, Women & War in Antiquity (eds. Fabre-Serris, J., Keith, A.), Baltimore, 2015, 34-51.
Nisbet, R. G. M., Hubbard, M., A commentary on Horace, Odes, Book I, Oxford 1970.
Parry, A., The Two Voices of Virgil´s Aeneid, Arion 2, 1963, 66-80.
Pausch, D., Virtuose Niedertracht: Die Kunst der Beleidigung in der Antike. München 2021. DOI: https://doi.org/10.17104/9783406766251
Pfaff-Reydellet, M., Quand l’élégie s’aventure à faire l’éloge du prince. Cléopâtre chez Properce (III.11): personnage historique ou domina élégiaque?, Dialogues d’histoire ancienne. Supplément 4.1, 2010, 43-57. DOI: https://doi.org/10.3406/dha.2010.3340
Rauhala, M., Instituting Impiety: Dynamics of religious prejudice. Unveröffentlichtes Manuskript.
Rüpke, J., Acta aut agenda: Relations of Script and Performance, Rituals in Ink: A Conference on Religion and Literary Production in Ancient Rome, Held at Stanford University in February 2002 (eds. Barchiesi, A., Rüpke, J., Stevens, S.), Stuttgart, 2004, 23-43.
Saïd, E. W., Orientalismus, Frankfurt/Main, 2009.
Schmidt, E. A., Lyrische Wirklichkeit bei Horaz, Deutsche Vierteljahrsschrift für Literaturwissenschaft und Geistesgeschichte, 56.4, 1982, 515-538. DOI: https://doi.org/10.1007/BF03375973
Schuller, W., Kleopatra: Königin in drei Kulturen. Eine Biographie. München 2006.
Scott, K., Octavian’s Propaganda and Antony’s De Sua Ebrietate, Classical Philology 24.2, 1929, 133-141. DOI: https://doi.org/10.1086/361116
Steenblock, M., Sexualmoral und politische Stabilität: Zum Vorstellungszusammenhang in der römischen Literatur von Lucilius bis Ovid, Berlin 2013. DOI: https://doi.org/10.1515/9783110306460
Šterbenc Erker, D., Religiöse Rollen römischer Frauen in “griechischen” Ritualen. Stuttgart 2013. DOI: https://doi.org/10.25162/9783515104616
Šterbenc Erker, D., Das Theophiliemotiv in Properz 4, 6 als Modell für Ovids Fasti, Paideia, rivista di filologia, ermeneutica e critica letteraria 72, 2017, 331-361.
Šterbenc Erker, D., Unreinheit, Autorität und Politik in Ciceros De haruspicum responso, Reinheit und Autorität in den Kulturen des antiken Mittelmeerraumes (eds. Eckhardt, B., Clemens, L., Zimmermann K.), Würzburg 2020, 199-221. DOI: https://doi.org/10.5771/9783956505065-199
Takács, S. A., Vestal virgins, sibyls, and matrons: women in Roman religion. Austin, Texas 2008. DOI: https://doi.org/10.7560/716933
Weber, G., Augustus und die Träume, in: Propaganda - Selbstdarstellung - Repräsentation im römischen Kaiserreich des 1. Jhrs. n. Chr, (eds. Weber, G., Zimmermann, M.), Stuttgart 2003, 297-316.
Weeda, L., Vergil’s Political Commentary in the Eclogues, Georgics and Aeneid, Warschau, Berlin 2015. DOI: https://doi.org/10.1515/9783110426427
Wenzel, D., Kleopatra im Film: Eine Königin Ägyptens als Sinnbild für orientalische Kultur, Remscheid 2005.
Wyke, M., The Roman mistress: ancient and modern representations, New York, Oxford 2002.
Wyke, M., Cleopatra: Spectacles of Seduction and Conquest, in: Dies. Projecting the Past. Ancient Rome, Cinema, and History, London, New York 1997, 73-109.
Zanker, P., Augustus und die Macht der Bilder. München 1987.
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
Avtorske pravice (c) 2022 Darja Šterbenc Erker

To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi 4.0 mednarodno licenco.
Avtorji, ki želijo, da se njihov članek objavi v reviji, se strinjajo z naslednjimi pogoji:
- Pisci besedila potrjujejo, da so avtorji oddanega članka, ki bo predvidoma izšel v reviji Ars & Humanitas v okviru Znanstvene založbe Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana) z navedbo mojega avtorstva z imenom in priimkom. O likovno-grafični in tehnični opremi dela ter o pogojih njegovega trženja odloča založnik.
- Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da na njem ne obstajajo pravice tretjih oseb in da z njim niso kršene kakšne druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter mu povrnil škodo in stroške.
- Avtorji obdržijo materialne avtorske pravice ter založniku priznajo pravico do prve izdaje članka z licenco Creative Commons Attribution-ShareAlike 4.0 International License (priznanje avtorstva in deljenje pod istimi pogoji). To pomeni, da se tako besedilo, slike, grafi in druge sestavine dela lahko prosto distribuirajo, reproducirajo, uporabljajo, priobčujejo javnosti in predelujejo, pod pogojem, da se jasno in vidno navede avtorja in naslov tega dela in da se v primeru spremembe, preoblikovanja ali uporabe tega dela v svojem delu, lahko distribuira predelava le pod licenco, ki je enaka tej.
- Avtorji lahko sklenejo dodatne ločene pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
- Pred postopkom pošiljanja ali med njim lahko avtorji delo objavijo na spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svojih spletnih straneh), k čemur jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela.