Interpretacija kulturne dediščine s pomočjo mitov in pravljic
DOI:
https://doi.org/10.4312/ars.17.1.215-228Ključne besede:
kulturna dediščina, interpretacija kulturne dediščine, komunikacija, muzej, mit, arhetipPovzetek
Članek obravnava interpretacijo dediščine z uporabo mitov in pravljic. Besedilo je razdeljeno na dva dela. Prvi del je posvečen interpretaciji dediščine. Drugi del, posvečen vlogi mitov in pravljic, bo objavljen v naslednji številki revije.
Pričujoči članek predstavlja prvi del besedila. Obravnava interpretacijo dediščine in jo opredeljuje kot kompleksen komunikacijski proces, katerega cilj je vključevanje dediščinskih vsebin in vrednot v sodobnost. Glavna hipoteza trdi, da je interpretacija dediščine temelj procesov participativnega dediščinjenja, ki močno vplivajo na družbeno okolje in posledične procese demokratizacije. Raziskava je interdisciplinarna; temelji na heritološki teoriji z upoštevanjem muzeoloških, hermenevtičnih in psihoanalitičnih konceptov. Avtorica potrebe postmoderne družbe po aktivni participaciji v procesih dediščinjenja pojasnjuje s pomočjo heritološke teorije. S pomočjo hermenevtike so pojasnjene razlike med znanstveno in dediščinsko interpretacijo. S hermenevtičnega in muzeološkega vidika je obravnavana vloga komunikativnega jezika. V prispevku je obravnavan tudi hermenevtični pojem iskanja skupnostnih pomenov kulturne dediščine. V zaključku prvega dela avtorica interpretacijo dediščine utemeljuje kot ključno za ohranitev dediščine v njenem izvirnem okolju in ki je temeljnega pomena za bolj demokratično in trajnostno upravljanje dediščine. V drugem delu prispevka so obravnavani miti in pravljice kot sredstva interpretacije. Miti veljajo za za predzgodovinsko in prvobitno obliko razlage sveta.
Prenosi
Literatura
Bibliografija
Appadurai, A., The Social Life of Things. Commodities in Cultural Perspective, Cambridge 1986.
Bauman, Z., Tekoča moderna, Ljubljana 2002.
Beck, L., Cable, T., Interpretation for the 21st Century: Fifteen Guiding Principles for Interpreting Nature and Culture, Illinois 2002.
Calame, C., Greek Mythology. Poetics, Pragmatics and Fiction, New York 2009.
Conte, G., Il mito greco e la manutenezione dell‘anima, Firence, Milan 2021.
Gadamer, H.-G., Resnica in metoda, Ljubljana 2001.
Gadamer, H.-G., Tekst in interpretacija, Phainomena, 18, 70/71, 2009, str. 183–211.
Ham, H. S., Interpretation: Making a Difference on Purpose, Colorado 2013.
Harrison, R., Heritage. Critical Approaches, New York, London 2013.
Hodder, I., Symbolism, meaning and context, v: Interpretive Archaeology: A reader (ur. Thomas, J.), London 2000, str. 86–96.
Jung, C. G., Kerenyi, K., Uvod u suštinu mitologije, Beograd 2007.
Kastelic, J., Simbolika mitov na rimskih nagrobnih spomenikih, Šempeter v Savinjski dolini, Ljubljana 1998.
Keršič Svetel, M., Interpretacija dediščine kot komunikacijska stroka v okviru strateškega komuniciranja, v: Interpretacija dediščine, Knjižnica Glasnika Slovenskega etnološkega društva, Ljubljana 2014, str. 26-42.
Komel, D., Uvod v filozofsko in kulturno hermenevtiko, Ljubljana 2002.
Latour, B., Nikoli nismo bili moderni. Esej iz simetrične antropologije, Ljubljana 2021.
Lyotard, J.-F., Postmoderno stanje, Ljubljana 2002.
Maroević, I., Uvod v muzeologijo, Ljubljana 2020.
NewScientist, Human Origins 7 milion years and continuing, London, Boston 2018.
Patočka, J., Krivoverski eseji o filozofiji zgodovine, Ljubljana 2021.
Perko, V., Muzeologija in arheologija za javnost: muzej Krasa, Ljubljana 2014.
Perko, V., Čarobna moč mitov in interpretacija materialne kulture. 9. Valičev arheološki dan (ur. Perko, V.), Kranj 2019, str. 4–16.
Perko, V. Arheološka dediščina, zaklad pod našimi nogami. Pomen interpretacije za varovanje arheološke dediščine, turizem in trajnostni razvoj, v: Kaštelir. Prazgodovinska gradišča in etnobotanika za trajnostni turizem (ur. Friš, D., Matjašič, M.), Maribor 2021a, str. 273–299.
Perko, V., Moč in nemoč temeljnih znanosti v muzeju in varljiva lahkotnost muzeologije, Argo, 64/2, 2021b, str. 122–131.
Perko, V., Vloga dediščinske interpretacije pri varovanju in ohranjanju arheološke dediščine. Ptujski zbornik, Ptuj 2022.
Pirkovič, J., Upravljanje arheološke dediščine, Ljubljana 2022.
Popadić, M., The Origin and Legacy of the Concept of Museality. The Problems of Museology, 2 /16, London, New York 2017, str. 3–11.
Silverman, L. H., The therapeutic potential of museums as pathways to inclusion, v: Museums, Society, Inequality (ur. Sandell, R.), Abingdon, New York 2002, str. 69–83.
Simon, N., The participatory museum, Santa Cruz 2010.
Slack, S., Interpreting Heritage. A Guide to Planning and Practice, London, New York 2021.
Smith, L., Uses of Heritage, London, New York 2006.
Šola, T., Eseji o muzejima i njihovoj teoriji: Prema kibernetičkom muzeju, Zagreb 2003.
Tilden, F., Interpreting our Heritage, Chapel Hill, NC 1957.
Vergo, P. (ur.), The New Museology, London 1989.
Zimmermann, J., Hermenevtika, zelo kratek uvod, Ljubljana 2020.
*****
Spletni viri
UNESCO Konvencija o varovanju nesnovne kulturne dediščine: https://ich.unesco.org/en/convention (dostop 27. 2. 2023).
Beneška listina 1964: https://www.icomos.org/charters/venice_e.pdf (dostop: 28. 6. 2022).
The ICOMOS Charter for the Interpretation and Presentation of Cultural Heritage Sites. Quebec, Canada, 4 October 2008: http://icip.icomos.org/downloads/ICOMOS_Interpretation_Charter_ENG_04_10_0.pdf (dostop: 28. 6. 2022).
ICOMOS, Doktrina 2. Listina o interpretaciji in predstavitvi območij kulturne dediščine. Doktrina 2: Mednarodne listine in dokumenti ICOMOS, Združenje ICOMOS/SI 2014: http://icomos.splet.arnes.si/files/2015/06/doktrina2.pdf (dostop: 28. 6. 2022).
Evropska listina o trajnostnem turizmu in zavarovanih območjih: https://www.europarc.org/library/europarc-events-and-programmes/europeancharter-for-sustainable-tourism/ (dostop: 28. 6. 2022).
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
Avtorske pravice (c) 2023 Verena Perko
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi 4.0 mednarodno licenco.
Avtorji, ki želijo, da se njihov članek objavi v reviji, se strinjajo z naslednjimi pogoji:
- Pisci besedila potrjujejo, da so avtorji oddanega članka, ki bo predvidoma izšel v reviji Ars & Humanitas v okviru Znanstvene založbe Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana) z navedbo mojega avtorstva z imenom in priimkom. O likovno-grafični in tehnični opremi dela ter o pogojih njegovega trženja odloča založnik.
- Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da na njem ne obstajajo pravice tretjih oseb in da z njim niso kršene kakšne druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter mu povrnil škodo in stroške.
- Avtorji obdržijo materialne avtorske pravice ter založniku priznajo pravico do prve izdaje članka z licenco Creative Commons Attribution-ShareAlike 4.0 International License (priznanje avtorstva in deljenje pod istimi pogoji). To pomeni, da se tako besedilo, slike, grafi in druge sestavine dela lahko prosto distribuirajo, reproducirajo, uporabljajo, priobčujejo javnosti in predelujejo, pod pogojem, da se jasno in vidno navede avtorja in naslov tega dela in da se v primeru spremembe, preoblikovanja ali uporabe tega dela v svojem delu, lahko distribuira predelava le pod licenco, ki je enaka tej.
- Avtorji lahko sklenejo dodatne ločene pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
- Pred postopkom pošiljanja ali med njim lahko avtorji delo objavijo na spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svojih spletnih straneh), k čemur jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela.
