Koncept avtorstva in avtorskega v gledališču, prevodu in prevodu za gledališče

Avtorji

  • Živa Čebulj Slovensko ljudsko gledališče Celje

DOI:

https://doi.org/10.4312/ars.17.1.157-169

Ključne besede:

avtor, avtorska funkcija, gledališče, prevod, prevod za uprizoritev

Povzetek

V članku bomo, izhajajoč iz konjekture o izmuzljivosti in obenem samoumevnosti koncepta avtorja ter ob poudarku, da je gledališka predstava, nastala iz predloge prevedenega besedila, interdisciplinarni dogodek, ki ga moremo (in moramo) razčlenjevati z vidika vsaj dveh obširnih teoretičnih disciplin, in sicer z vidika teatrologije in prevodoslovja, zbrali temeljne konceptualizacije avtorstva obeh disciplin. Teatrologija med drugim preučuje avtorsko funkcijo, ki se je v gledališču z avtorja besedila prestavila na režiserja oz. razširila na režiserja in avtorsko skupino, ki ustvarja po sodelovalnem principu. Koncept avtorstva je kompleksen tudi pri prevodih in v prevodoslovju, saj ima vsak prevod vsaj dva avtorja: avtorja izvirnega besedila in avtorja prevedenega besedila. Iskanje avtorja in avtorskega se izkaže za še posebej kompleksno, kadar govorimo o predstavah, ki nastanejo na podlagi prevedenega besedila ali celo v dialogu z njim. V članku sopostavimo ustaljeno videnje avtorstva kot linearne verige (od avtorja besedila, prevajalca, režiserja ter uprizoritvene skupine skupaj z igralci) ter novo konceptualizacijo avtorstva v sodobnem gledališču kot rizomsko strukturo. Z diskusijo o ustvarjalnosti, kompleksnih strukturah avtorske funkcije in avtorskih dejanj ter o odgovornosti za pomen se članek vključuje v diskurz o avtorskem ter dvojico zvestoba/svoboda nadomešča s pojmoma sodelovanje in zaupanje.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Literatura

Aaltonen, S., Time-Sharing on Stage: Drama Translation in Theatre and Society, Clevedon 2000.

Aaltonen, S., Translating plays or baking apple pies: A functional approach to the study of drama translation, v: Translation as Intercultural Communication. Selected papers from the EST Congress, Prague 1995, (ur. M. Snell-Hornby, Z. Jettmarova in K. Kaindl), Amsterdam 1997, str. 135–146. DOI: https://doi.org/10.1075/btl.20.10aal

Alvstad, C., Literary translator ethics, v: The Routledge Handbook of Translation and Ethics, (Kaisa Koskinen, Nike K. Pokorn), Routledge 2021, str. 180–194. DOI: https://doi.org/10.4324/9781003127970-15

Alvstad, C. in drugi, Voice in retranslation: An overview and some trends, v: Target 27:1, 2015, str. 3–24. DOI: https://doi.org/10.1075/target.27.1.00int

Andres, R., Intimni odnosi so vedno v razmerju s politično in ideološko situacijo. Intervju z režiserko Mašo Pelko, v: Gledališki list, letnik 72, sezona 2022/23, št. 3, SLG Celje; https://slg-ce.si/uploads/gledaliski_list/SLG%20Celje%20Oblast%20teme%20List%20WEB.pdf dostop 7. 2. 2023.

Barthes, R., Smrt avtorja, v: Sodobna literarna teorija: zbornik (ur. Aleš Pogačnik), Ljubljana 1995, str. 19–23.

Bassnett, S., Variations on Translation, v: A Companion to Translation Studies, (ur. Sandra Bermann, Catherine Porter), Oxford 2014, str. 54–65. DOI: https://doi.org/10.1002/9781118613504.ch4

CASSIN, B., Éloge de la traduction. Compliquer l›universel, Pariz 2016, Fayard.

Coelsch-Foisner, S., Cosi fan tutte – They All Do It: English Translations of Lorenzo da Ponte‘s Libretto, v: Drama Translation and Theatre Practice, (ur. Sabine Coelsch-Foisner, Holger Klein), Frankfurt 2004, str. 273–293.

Espasa, E., Performability in translation, v: Moving Target: Theatre Translation and Cultural Relocation, (ur. Carole-Anne Upton), London & New York 2000, str. 49–61.

Espasa, E., Stage translation, v: Routledge Handbook of Translation Studies, (ur. Carmen Millán, Francesca Bartrina), London & New York 2013, str. 317–330.

Fischer, G., F. Vassen, Introduction. Collective Creativity: Traditional Patterns and New Paradigms, v: Collective Creativity. Collaborative Work in the Sciences, Literature and the Arts, (ur. Gerhard Fischer, Florian Vassen), Amsterdam & New York 2011, str. xi–xxv. DOI: https://doi.org/10.1163/9789042032743

Foucault, M., Kaj je avtor?, v: Sodobna literarna teorija: zbornik (ur. Aleš Pogačnik), Ljubljana 1995, str. 25–40.

Gantar, K., Uvod, v: Aristoteles: Poetika, Ljubljana 1982, str. 5–55.

Godard, B.,. Theorizing Feminist Theory/Translation, v: Translation, History and Culture, (Susan Bassnett, André Lefevere), London 1990, str. 87–96.

Hájková, S., Dramaturgical Translation for the Theatre as a New Method, Brno 2021.

Kaynar, G., Dramaturgical translation in the post-dramatic era: Between fidelity to the source and the target ‚dramaturg-as-text‘, v: Journal of Adaptation in Film & Performance, letnik 4, št. 3, str. 225–240. DOI: https://doi.org/10.1386/jafp.4.3.225_1

Laera, M., Theatre and Translation, London 2019. DOI: https://doi.org/10.5040/9781350363656

Milohnić, A., O skupinskem in snovalnem ustvarjanju v slovenskem gledališču, v: Amfiteater, letnik 9, leto 2021, št. 1, str. 69–84; http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-C5PFTCCW/fbe1d7b5-439d-4d12-9703-d956748ca94e/PDF, dostop 7. 2. 2023.

Mumford, M., Fluid Collectives of Friendly Strangers: The Creative Politics of Difference in the Reality Theatre of Rimini Protokoll and Urban Theatre Projects, v: Collective Creativity. Collaborative Work in the Sciences, Literature and the Arts, (ur. Gerhard Fischer, Florian Vassen), Amsterdam & New York 2011, str. 329–343. DOI: https://doi.org/10.1163/9789042032743_024

Pavis, P., Gledališki slovar, Ljubljana 1997.

Pięta, H. in drugi, What can research on indirect translation do for Translation Studies?, v: Target 34:3, leto 2022, str. 349–369. DOI: https://doi.org/10.1075/target.00012.pie

Posner, D. N., Translating into Polyphny, v: Theatre Topics, letnik 23, št. 1, str. 19–34. DOI: https://doi.org/10.1353/tt.2013.0013

Slovar slovenskega knjižnega jezika2, www.fran.si, dostop 29. 1. 2023.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 29. 1. 2023.

Tackels, B., Desakralizacija teksta, vendarle, v: Drama, tekst, pisava 2 (ur. Petra Pogorevc, Tomaž Toporišič), Ljubljana 2021, str. 79–96.

Tarantini, A. T., Theatre Translation: A Practice as Research Model, London 2021. DOI: https://doi.org/10.1007/978-3-030-70202-1

Toporišič, T., Ranljivo telo teksta in odra, Ljubljana 2007.

Toporišič, T., Medmedijsko in medkulturno nomadstvo, Ljubljana 2018; https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-DQUPAK8W/f3f579fb-3744-4798-b739-792a73525d6c/PDF, dostop 7. 2. 2023.

Toporišič, T., Dramska pisava po postdramskem: Anja Hilling, Milena Marković in Simona Semenič, v: Slavistična revija, letnik 68/2020, št. 2, str. 109–124; https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-1B4KXJA8/caf0e5d1-31aa-41d5-bcc6-6716a7235660/PDF, dostop 7. 2. 2023.

Venuti, L., The Translator‘s Invisibility, London & New York 1995.

Vodičar, J., Ustvarjalnost žive metafore, v: Paul Ricoeur: Živa metafora, Ljubljana 2009, KUD Apokalipsa.

Wakabayashi, J., Secular Translation: Asian Perspectives, v: The Oxford Handbook of Translation Studies, (Kirsten Malkmkjaer, Kevin Windle), New York 2012.

Wallis Budge, E. A., The Book of the Cave of Treasures, London 1927, https://www.sacred-texts.com/chr/bct/bct00.htm, dostop 31. 1. 2023.

Zlatnar Moe, M. in drugi, Center and Periphery: Power Relations in the World of Translation, Ljubljana 2019; https://ebooks.uni-lj.si/ZalozbaUL/catalog/download/163/259/4152?inline=1, dostop 7. 2. 2023.

Zwischenberger, C., Translaboration: Exploring collaboration in translation and translation in collaboration, v: Target 32:2, leto 2020, str. 173–190. DOI: https://doi.org/10.1075/target.20106.zwi

Prenosi

Objavljeno

6. 09. 2023

Številka

Rubrika

Študije – Četrti del: Aktualna družbena vprašanja in njihov odmev v prevodih

Kako citirati

Čebulj, Živa. (2023). Koncept avtorstva in avtorskega v gledališču, prevodu in prevodu za gledališče. Ars & Humanitas, 17(1), 157-169. https://doi.org/10.4312/ars.17.1.157-169