Koncept avtorstva in avtorskega v gledališču, prevodu in prevodu za gledališče
DOI:
https://doi.org/10.4312/ars.17.1.157-169Ključne besede:
avtor, avtorska funkcija, gledališče, prevod, prevod za uprizoritevPovzetek
V članku bomo, izhajajoč iz konjekture o izmuzljivosti in obenem samoumevnosti koncepta avtorja ter ob poudarku, da je gledališka predstava, nastala iz predloge prevedenega besedila, interdisciplinarni dogodek, ki ga moremo (in moramo) razčlenjevati z vidika vsaj dveh obširnih teoretičnih disciplin, in sicer z vidika teatrologije in prevodoslovja, zbrali temeljne konceptualizacije avtorstva obeh disciplin. Teatrologija med drugim preučuje avtorsko funkcijo, ki se je v gledališču z avtorja besedila prestavila na režiserja oz. razširila na režiserja in avtorsko skupino, ki ustvarja po sodelovalnem principu. Koncept avtorstva je kompleksen tudi pri prevodih in v prevodoslovju, saj ima vsak prevod vsaj dva avtorja: avtorja izvirnega besedila in avtorja prevedenega besedila. Iskanje avtorja in avtorskega se izkaže za še posebej kompleksno, kadar govorimo o predstavah, ki nastanejo na podlagi prevedenega besedila ali celo v dialogu z njim. V članku sopostavimo ustaljeno videnje avtorstva kot linearne verige (od avtorja besedila, prevajalca, režiserja ter uprizoritvene skupine skupaj z igralci) ter novo konceptualizacijo avtorstva v sodobnem gledališču kot rizomsko strukturo. Z diskusijo o ustvarjalnosti, kompleksnih strukturah avtorske funkcije in avtorskih dejanj ter o odgovornosti za pomen se članek vključuje v diskurz o avtorskem ter dvojico zvestoba/svoboda nadomešča s pojmoma sodelovanje in zaupanje.
Prenosi
Literatura
Aaltonen, S., Time-Sharing on Stage: Drama Translation in Theatre and Society, Clevedon 2000.
Aaltonen, S., Translating plays or baking apple pies: A functional approach to the study of drama translation, v: Translation as Intercultural Communication. Selected papers from the EST Congress, Prague 1995, (ur. M. Snell-Hornby, Z. Jettmarova in K. Kaindl), Amsterdam 1997, str. 135–146.
Alvstad, C., Literary translator ethics, v: The Routledge Handbook of Translation and Ethics, (Kaisa Koskinen, Nike K. Pokorn), Routledge 2021, str. 180–194.
Alvstad, C. in drugi, Voice in retranslation: An overview and some trends, v: Target 27:1, 2015, str. 3–24.
Andres, R., Intimni odnosi so vedno v razmerju s politično in ideološko situacijo. Intervju z režiserko Mašo Pelko, v: Gledališki list, letnik 72, sezona 2022/23, št. 3, SLG Celje; https://slg-ce.si/uploads/gledaliski_list/SLG%20Celje%20Oblast%20teme%20List%20WEB.pdf dostop 7. 2. 2023.
Barthes, R., Smrt avtorja, v: Sodobna literarna teorija: zbornik (ur. Aleš Pogačnik), Ljubljana 1995, str. 19–23.
Bassnett, S., Variations on Translation, v: A Companion to Translation Studies, (ur. Sandra Bermann, Catherine Porter), Oxford 2014, str. 54–65.
CASSIN, B., Éloge de la traduction. Compliquer l›universel, Pariz 2016, Fayard.
Coelsch-Foisner, S., Cosi fan tutte – They All Do It: English Translations of Lorenzo da Ponte‘s Libretto, v: Drama Translation and Theatre Practice, (ur. Sabine Coelsch-Foisner, Holger Klein), Frankfurt 2004, str. 273–293.
Espasa, E., Performability in translation, v: Moving Target: Theatre Translation and Cultural Relocation, (ur. Carole-Anne Upton), London & New York 2000, str. 49–61.
Espasa, E., Stage translation, v: Routledge Handbook of Translation Studies, (ur. Carmen Millán, Francesca Bartrina), London & New York 2013, str. 317–330.
Fischer, G., F. Vassen, Introduction. Collective Creativity: Traditional Patterns and New Paradigms, v: Collective Creativity. Collaborative Work in the Sciences, Literature and the Arts, (ur. Gerhard Fischer, Florian Vassen), Amsterdam & New York 2011, str. xi–xxv.
Foucault, M., Kaj je avtor?, v: Sodobna literarna teorija: zbornik (ur. Aleš Pogačnik), Ljubljana 1995, str. 25–40.
Gantar, K., Uvod, v: Aristoteles: Poetika, Ljubljana 1982, str. 5–55.
Godard, B.,. Theorizing Feminist Theory/Translation, v: Translation, History and Culture, (Susan Bassnett, André Lefevere), London 1990, str. 87–96.
Hájková, S., Dramaturgical Translation for the Theatre as a New Method, Brno 2021.
Kaynar, G., Dramaturgical translation in the post-dramatic era: Between fidelity to the source and the target ‚dramaturg-as-text‘, v: Journal of Adaptation in Film & Performance, letnik 4, št. 3, str. 225–240.
Laera, M., Theatre and Translation, London 2019.
Milohnić, A., O skupinskem in snovalnem ustvarjanju v slovenskem gledališču, v: Amfiteater, letnik 9, leto 2021, št. 1, str. 69–84; http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-C5PFTCCW/fbe1d7b5-439d-4d12-9703-d956748ca94e/PDF, dostop 7. 2. 2023.
Mumford, M., Fluid Collectives of Friendly Strangers: The Creative Politics of Difference in the Reality Theatre of Rimini Protokoll and Urban Theatre Projects, v: Collective Creativity. Collaborative Work in the Sciences, Literature and the Arts, (ur. Gerhard Fischer, Florian Vassen), Amsterdam & New York 2011, str. 329–343.
Pavis, P., Gledališki slovar, Ljubljana 1997.
Pięta, H. in drugi, What can research on indirect translation do for Translation Studies?, v: Target 34:3, leto 2022, str. 349–369.
Posner, D. N., Translating into Polyphny, v: Theatre Topics, letnik 23, št. 1, str. 19–34.
Slovar slovenskega knjižnega jezika2, www.fran.si, dostop 29. 1. 2023.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 29. 1. 2023.
Tackels, B., Desakralizacija teksta, vendarle, v: Drama, tekst, pisava 2 (ur. Petra Pogorevc, Tomaž Toporišič), Ljubljana 2021, str. 79–96.
Tarantini, A. T., Theatre Translation: A Practice as Research Model, London 2021.
Toporišič, T., Ranljivo telo teksta in odra, Ljubljana 2007.
Toporišič, T., Medmedijsko in medkulturno nomadstvo, Ljubljana 2018; https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-DQUPAK8W/f3f579fb-3744-4798-b739-792a73525d6c/PDF, dostop 7. 2. 2023.
Toporišič, T., Dramska pisava po postdramskem: Anja Hilling, Milena Marković in Simona Semenič, v: Slavistična revija, letnik 68/2020, št. 2, str. 109–124; https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-1B4KXJA8/caf0e5d1-31aa-41d5-bcc6-6716a7235660/PDF, dostop 7. 2. 2023.
Venuti, L., The Translator‘s Invisibility, London & New York 1995.
Vodičar, J., Ustvarjalnost žive metafore, v: Paul Ricoeur: Živa metafora, Ljubljana 2009, KUD Apokalipsa.
Wakabayashi, J., Secular Translation: Asian Perspectives, v: The Oxford Handbook of Translation Studies, (Kirsten Malkmkjaer, Kevin Windle), New York 2012.
Wallis Budge, E. A., The Book of the Cave of Treasures, London 1927, https://www.sacred-texts.com/chr/bct/bct00.htm, dostop 31. 1. 2023.
Zlatnar Moe, M. in drugi, Center and Periphery: Power Relations in the World of Translation, Ljubljana 2019; https://ebooks.uni-lj.si/ZalozbaUL/catalog/download/163/259/4152?inline=1, dostop 7. 2. 2023.
Zwischenberger, C., Translaboration: Exploring collaboration in translation and translation in collaboration, v: Target 32:2, leto 2020, str. 173–190.
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
Avtorske pravice (c) 2023 Živa Čebulj
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi 4.0 mednarodno licenco.
Avtorji, ki želijo, da se njihov članek objavi v reviji, se strinjajo z naslednjimi pogoji:
- Pisci besedila potrjujejo, da so avtorji oddanega članka, ki bo predvidoma izšel v reviji Ars & Humanitas v okviru Znanstvene založbe Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana) z navedbo mojega avtorstva z imenom in priimkom. O likovno-grafični in tehnični opremi dela ter o pogojih njegovega trženja odloča založnik.
- Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da na njem ne obstajajo pravice tretjih oseb in da z njim niso kršene kakšne druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter mu povrnil škodo in stroške.
- Avtorji obdržijo materialne avtorske pravice ter založniku priznajo pravico do prve izdaje članka z licenco Creative Commons Attribution-ShareAlike 4.0 International License (priznanje avtorstva in deljenje pod istimi pogoji). To pomeni, da se tako besedilo, slike, grafi in druge sestavine dela lahko prosto distribuirajo, reproducirajo, uporabljajo, priobčujejo javnosti in predelujejo, pod pogojem, da se jasno in vidno navede avtorja in naslov tega dela in da se v primeru spremembe, preoblikovanja ali uporabe tega dela v svojem delu, lahko distribuira predelava le pod licenco, ki je enaka tej.
- Avtorji lahko sklenejo dodatne ločene pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
- Pred postopkom pošiljanja ali med njim lahko avtorji delo objavijo na spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svojih spletnih straneh), k čemur jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela.
