Presečišče digitalne in prevajalske kompetence pri študentih prevajalstva
Problematična področja in pedagoško posredovanje
DOI:
https://doi.org/10.4312/ars.17.1.125-138Ključne besede:
digitalna kompetenca, prevajalska kompetenca, samopodoba študenta prevajalca, usposabljanje prevajalcevPovzetek
Trenutni Evropski okvir digitalnih kompetenc za vseživljenjsko učenje (DigComp 2.2) vključuje pet področij z enaindvajsetimi podkompetencami in večina jih je vključenih v okvire EMT 2009–2022. Kaj od tega bo vključeno v učne načrte, je odvisno od stopnje študija (dodiplomske ali magistrske) in potreb študentov, o katerih menimo, da so digitalni nomadi. V izobražaevalnem kontekstu naše študije se implicitno razvijajo različna področja digitalnih kompetenc (DK), in sicer kot del prevajalskih nalog. Te kompetence pa niso posebej priznane in ocenjene. V prispevku raziskujemo, kako študenti dojemajo svoje digitalne kompetence in ali je to povezano s številom in vrsto opravljenih prevajalskih predmetov ter pogledom na sebe kot bodoče prevajalce. Podatki so bili zbrani s spletnim vprašalnikom. Informatorji (N=58) so ocenili 25 trditev na petstopenjski Likertovi lestvici in na podlagi teh poročali o tem, kako vešči so, po njihovem mnenju, študenti glede različnih digitalnih praks. Podatki so bili kodirani in analizirani s programskim paketom SPSS. Statistični testi vključujejo deskriptivno statistiko, Pearsonovo korelacijo, enosmerno ANOVA in dvosmerno ANOVA. Rezultati kažejo, da imajo študenti visoko percepcijo svojih digitalnih kompetenc, vendar pa ni mogoče ugotoviti pomembne povezave med pedagoškim vložkom in percepcijo študentov. Prispevek se konča z analizo pedagoških implikacij teh ugotovitev za učitelje in snovalce predmetov.
Prenosi
Literatura
EMT Expert Group, Competence for professional translators, experts in multilingual and multimedia communication, Brussels, 2009.
EMT Board, European Master’s in Translation. Competence Framework 2017, Brussels, 2017, https://commission.europa.eu/system/files/2018-02/emt_competence_fwk_2017_en_web.pdf, 23 December 2022.
EMT Board, European Master’s in Translation. Competence Framework 2022, Brussels, 2022, https://commission.europa.eu/system/files/2022-11/emt_competence_fwk_2022_en.pdf, 20 November 2022.
Hirci, N., Electronic Reference Resources for Translators, The Interpreter and Translator Trainer 6/2, 2012, pp. 219–236. doi: 10.1080/13556509.2012.10798837.
ISO 17100, Translation services – Requirements for translation services, Geneva, 2015.
Kelly, D., A Handbook for Translator Trainers, Manchester, 2005.
Kluzer, S., & Priego, L. P., DigComp into Action – Get inspired, make it happen, in: JRC Science for Policy Report, EUR 29115 EN (ed. Carretero, S., Punie, Y., Vuorikari, R., Cabrera, M. and O’Keefe, W), Luxembourg, 2018, doi:10.2760/112945.
Kuznik, A. & Olalla-Soler, C., Results of PACTE Group’s Experimental Research on Translation Competence Acquisition. The Acquisition of The Instrumental Sub Competence, Across Languages and Cultures, 19/1, 2018, pp. 19–51, doi: 10.1556/084.2018.19.1.2.
Massey, G. & Ehrensberger-Dow, M., Technical and instrumental competence in the translator’s workplace: Using process research to identify educational and ergonomic Needs, ILCEA 14, 2011, pp. 2–12.
McDonough, J., How Do Language Professionals Organize Themselves? An Overview of Translation Networks, Meta, 52/4, 2007, pp. 793–815, doi: 10.7202/017697ar.
Monzó Nebot, E., Corpus-based Activities in Legal Translator Training, The Interpreter and Translator Trainer 2/2, 2008, pp. 221–252, doi:10.1080/1750399x.2008.10798775.
Muñoz Martín, R., Situating translation expertise: A review with a sketch of a construct, in: The Development of Translation Competence: Theories and Methodologies from Psycholinguistics and Cognitive Science (ed. Schwieter, J. W. & Ferreira, A.), Newcastle upon Tyne, 2014, pp. 2–56, https://www.researchgate.net/publication/280732983_Situating_translation_expertise_A_review_with_a_sketch_of_a_construct, 14 February 2023.
Nitzke, J., Tardel, A. & Hansen-Schirra, S., Training the modern translator – the acquisition of digital competencies through blended learning, The Interpreter and Translator Trainer, 13/3, 2019, pp. 292-306, doi: 10.1080/1750399X.2019.1656410.
PACTE 2003 (Beeby, A, Fernández Rodríguez, O., Fox, A., Hurtado Albir, A., Neunzig, W., Orozco, M., Presas, M., Rodríguez-Inés, P., Romero, L.), Building a translation competence model, in: Triangulating Translation: Perspectives in Process Oriented Research (ed. Alves, F.), Amsterdam and Philadelphia, 2003, pp. 43–66, http://www3.uji.es/~aferna/EA0921/3b-Translation-competence-model.pdf, 14 February 2023.
Pinto, M. & Sales, D., Towards User-centred Information Literacy Instruction in Translation, The Interpreter and Translator Trainer 2/1, 2008, p. 47–74, doi: 10.1080/1750399X.2008.10798766.
Sycz-Opoń, J., Information-seeking behaviour of translation students at the University of Silesia during legal translation – an empirical investigation, The Interpreter and Translator Trainer, 13/3, 2019, pp. 342–359, doi: 10.1080/1750399X.2019.1565076.
Topalov, J. & Radić-Bojanić, B., Academic Research Skills of University Students, Romanian Journal of English Studies 10/1, 2013, pp. 145–152.
Vuorikari, R., Kluzer, S. & Punie, Y., DigComp 2.2: The Digital Competence Framework for Citizens, Luxembourg, 2022, doi:10.2760/115376, JRC128415.
Zanettin, F., DIY Corpora: The WWW and the Translator, in: Training the Language Services. Provider for the New Millennium (ed. Maia, B., Haller, J. & Ulrych, M.), Porto, 2002, pp. 239–248.
Zobenica, N., Projektna nastava kao vannastavna aktivnost: prevođenje tekstova Karla Markusa Gausa o Dunavu [Project method as an extracurricular activity: translating Karl Markus Gauß ́ texts on Danube]. Metodički vidici 7/7, 2017, pp. 423-439, doi: 10.19090/mv.2016.7.423-439, 14 February 2023.
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
Avtorske pravice (c) 2023 Borislava Eraković, Biljana Radić-Bojanić
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi 4.0 mednarodno licenco.
Avtorji, ki želijo, da se njihov članek objavi v reviji, se strinjajo z naslednjimi pogoji:
- Pisci besedila potrjujejo, da so avtorji oddanega članka, ki bo predvidoma izšel v reviji Ars & Humanitas v okviru Znanstvene založbe Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana) z navedbo mojega avtorstva z imenom in priimkom. O likovno-grafični in tehnični opremi dela ter o pogojih njegovega trženja odloča založnik.
- Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da na njem ne obstajajo pravice tretjih oseb in da z njim niso kršene kakšne druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter mu povrnil škodo in stroške.
- Avtorji obdržijo materialne avtorske pravice ter založniku priznajo pravico do prve izdaje članka z licenco Creative Commons Attribution-ShareAlike 4.0 International License (priznanje avtorstva in deljenje pod istimi pogoji). To pomeni, da se tako besedilo, slike, grafi in druge sestavine dela lahko prosto distribuirajo, reproducirajo, uporabljajo, priobčujejo javnosti in predelujejo, pod pogojem, da se jasno in vidno navede avtorja in naslov tega dela in da se v primeru spremembe, preoblikovanja ali uporabe tega dela v svojem delu, lahko distribuira predelava le pod licenco, ki je enaka tej.
- Avtorji lahko sklenejo dodatne ločene pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
- Pred postopkom pošiljanja ali med njim lahko avtorji delo objavijo na spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svojih spletnih straneh), k čemur jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela.
