Ali sploh še potrebujemo prevajalce?
Strojno prevajanje iz francoščine v slovenščino
DOI:
https://doi.org/10.4312/ars.17.1.139-154Ključne besede:
strojno prevajanje, popravljanje strojnih prevodov, Google, DeepL, francoščina, slovenščinaPovzetek
Zaradi izboljšanja strojnih prevajalnikov v zadnjih letih se pogosto sprašujemo, ali bi ta orodja nekoč lahko nadomestila človeškega prevajalca. V članku predstavimo rezultate ankete o uporabi strojnih prevajalnikov med študenti francoščine ljubljanskega Oddelka za prevajalstvo, nato pa se posvetimo analizi napak v prevodih štirih besedil iz francoščine v slovenščino, ki smo jih pridobili z Google Prevajalnikom in DeepLom. Analiza je pokazala, da je DeepL nekoliko boljši od Google Prevajalnika, ki se je z leti sicer izboljšal, vendar kakovost strojnega prevoda iz francoščine v slovenščino še vedno ni na ravni človeškega, pri čemer izstopajo leksikalne napake pred slovničnimi in slogovnimi napakami. Večina študentov si pri prevajanju iz francoščine v slovenščino pomaga s prevajalniki in meni, da so zaradi tega njihovi prevodi boljši, obenem pa ne vedo, ali imajo dovolj znanja za njihovo popravljanje. Zato ni dovolj, da študente naučimo zgolj to, da bodo sami znali odlično prevajati, temveč se moramo pri njihovem izobraževanju osredotočiti tudi na razvoj kompetenc za popravljanje strojnih prevodov, saj obstaja velika verjetnost, da bodo prevajalci v prihodnosti večinoma postali popravljalci strojnih prevodov.
Prenosi
Literatura
Canfora, C. idr., Risks in Neural Machine Translation, Translation Spaces 9 (1), 2020, str. 58–77.
Castilho, S. idr., Is Neural Machine Translation the New State of the Art?, The Prague Bulletin of Mathematical Linguistics 108, 2017, str. 109–120.
DeepL, Press Information, b. d. https://www.deepl.com/press.html#press_history_article, 13. 4. 2023.
do Carmo, F., ‘Time is Money’ and the Value of Translation, Translation Spaces 9 (1), 2020, str. 35–57.
Donaj, G. idr., Prehod iz statističnega strojnega prevajanja na prevajanje z nevronskimi omrežji za jezikovni par slovenščina-angleščina, v: Zbornik konference Jezikovne tehnologije in digitalna humanistika (ur. Fišer, D. idr.), Ljubljana 2018, str. 62–68.
ELIS, European Language Industry Survey 2022, 2022, str. 1–43. https://elis-survey.org/, 13. 4. 2023.
Ginovart Cid, C. idr., Language Industry Views on the Profile of the Post-editor, Translation Spaces 9 (2), 2020, str. 293–313.
Guerberof-Arenas, A. idr., The Impact of Post-editing and Machine Translation on Creativity and Reading Experience, Translation Spaces 9 (2), 2020, str. 255–282.
Hu, K. idr., A Comparative Study of Post-editing Guidelines, Baltic Journal of Modern Computing 4 (2), 2016, str. 346–353.
Hutchins, W. J., Machine Translation: A Brief History, v: Concise History of the Language Sciences: From the Sumerians to the Cognitivists (ur. Koerner, E. F. K. idr.), Oxford 1995, str. 431–445.
ISO 18587:2017(en), Translation Services — Post-editing of Machine Translation Output — Requirements, 2017. https://www.iso.org/obp/ui/#iso:std:iso:18587:ed-1:v1:en, 13. 4. 2023.
Kenny, D. idr., Machine Translation, Ethics and the Literary Translator’s Voice, Translation Spaces 9 (1), 2020, str. 123–149.
Kolšek, T., Strojno prevajanje tehničnih besedil s področja avtomobilizma na primeru navodil za uporabo vozila, magistrsko delo, Ljubljana 2022.
Mezeg, A., Parallel Corpus vs. Bilingual Dictionary: Their Usefulness in Translator Training, v: Translating and Comparing Languages: Corpus-based Insights (ur. Granger, S. idr.), Louvain-la-Neuve 2020, str. 123–140.
Moorkens, J., What to Expect from Neural Machine Translation: A Practical In-class Translation Evaluation Exercise, The Interpreter and Translator Trainer 12 (4), 2018, str. 375–387.
Nurminen, M., Machine Translation and Fair Access to Information, Translation Spaces 9 (1), 2020, str. 150–169.
Pym, A., Translation Skill-Sets in a Machine-Translation Age, Meta 58 (3), 2013, str. 487–503.
Vaupot, S., Analyse des erreurs de traduction automatique pour la combinaison de langues slovène-français et perspectives pour une formation en post-édition, Matices en lenguas extranjeras 14 (2), 2020, str. 83–110.
Vintar, Š., Sodobne prevajalske tehnologije in prihodnost prevajalskega poklica, Uporabna informatika 21 (4), 2013, str. 221–227.
Vintar, Š., Z nevronščino v prihodnost, Alternator: misliti znanost, 9. december 2021, https://www.alternator.science/sl/daljse/z-nevronscino-v-prihodnost/, 13. 4. 2023.
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
Avtorske pravice (c) 2023 Adriana Mezeg
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi 4.0 mednarodno licenco.
Avtorji, ki želijo, da se njihov članek objavi v reviji, se strinjajo z naslednjimi pogoji:
- Pisci besedila potrjujejo, da so avtorji oddanega članka, ki bo predvidoma izšel v reviji Ars & Humanitas v okviru Znanstvene založbe Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana) z navedbo mojega avtorstva z imenom in priimkom. O likovno-grafični in tehnični opremi dela ter o pogojih njegovega trženja odloča založnik.
- Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da na njem ne obstajajo pravice tretjih oseb in da z njim niso kršene kakšne druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter mu povrnil škodo in stroške.
- Avtorji obdržijo materialne avtorske pravice ter založniku priznajo pravico do prve izdaje članka z licenco Creative Commons Attribution-ShareAlike 4.0 International License (priznanje avtorstva in deljenje pod istimi pogoji). To pomeni, da se tako besedilo, slike, grafi in druge sestavine dela lahko prosto distribuirajo, reproducirajo, uporabljajo, priobčujejo javnosti in predelujejo, pod pogojem, da se jasno in vidno navede avtorja in naslov tega dela in da se v primeru spremembe, preoblikovanja ali uporabe tega dela v svojem delu, lahko distribuira predelava le pod licenco, ki je enaka tej.
- Avtorji lahko sklenejo dodatne ločene pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
- Pred postopkom pošiljanja ali med njim lahko avtorji delo objavijo na spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svojih spletnih straneh), k čemur jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela.
