Med prevajanjem in prevodi
Branje literature pri pouku klasičnih jezikov
DOI:
https://doi.org/10.4312/ars.17.1.95-108Ključne besede:
prevod, prevajanje, didaktika klasičnih jezikov, literarna didaktika, antična književnostPovzetek
Prispevek obravnava prevajanje v kontekstu poučevanja tujih jezikov, pri čemer se v prvi vrsti osredotoča na didaktiko pouka klasičnih jezikov. Pouk stare grščine in latinščine ima za osrednji cilj bralno razumevanje izvirnih besedil in zato dolgo tradicijo ukvarjanja z vprašanjem prevajanja v didaktične namene. To se zdi zanimivo predvsem spričo sodobnih teoretičnih smernic, ki prevajanju – potem ko je po zatonu slovnično-prevajalske metode v veliki meri izgubilo veljavo – ponovno odmerjajo pomembnejše mesto v okviru pouka modernih tujih jezikov. Prispevek tako opozarja na možno vlogo, ki jo ima prevajanje lahko predvsem pri delu z zahtevnejšo tujejezično književnostjo in razvijanju kompetence bralnega razumevanja. Obenem poudarja, da je prevajanje lahko dobrodošlo orodje tudi pri razvijanju kompetenc, ki so vezane na literarnost obravnavanih besedil. To se zdi še posebej pomenljivo v obdobju, v katerem lahko zasledimo močne tendence po vračanju literarnih besedil v učilnice modernih tujih jezikov.
Prenosi
Literatura
Berlitz, M. D., The Berlitz Method for Teaching Modern Languages I, New York 1909.
Bobkina, J., Dominguez, E., The Use of Literature and Literary Texts in the EFL Classroom; Between Consensus and Controversy, International Journal of Applied Linguistics & English Literature 3, 2, 2014, 248–260.
Cook, G., Translation in Language Teaching, Oxford 2010.
Dickey, E. (ur.), The Colloquia of the Hermeneumata Pseudodositheana, Cambridge 2012–15.
Dickey, E., Columnar translation: an ancient interpretive tool that the Romans gave the Greeks, The Classical Quarterly 65, 2, 2015, 807–821.
Dickey, E., Learning Latin the Ancient Way. Latin Textbooks from the Ancient World, Cambridge, 2016.
Fitzgerald, W., Catullus, the Collection: Poems, Contexts, and Subjectivity, v: A Concise Guide to Teaching Latin Literature, ur. R. Ancona, Norman, 2007, 3–19.
Hoyos, D. B., Latin: How To Read It Fluently, A Practical Manual, Amherst, 1997.
Hoyos, D. B., The Ten Basic Rules for Reading Latin. Latin teach Articles, 2008, 1–5.http://www.latinteach.com/Site/ARTICLES/Entries/2008/10/15_Dexter_Hoyos_-_The_Ten_Basic_Rules_for_Reading_Latin.html (pridobljeno 15. 2. 2023)
Hunt, S., Starting to Teach Latin, London, 2016.
Inkret, A., O branju izvirnih besedil pri pouku klasičnih jezikov, Keria: studia Latina et Graeca 23, 2, 2021, 101–133.
Jazbec, S., Učenje in poučevanje tujega jezika nemščine z vidika makro metod in vloge literarnih besedil, v: Literarische Freiräume: Festschrift für Neva Šlibar (ur. V. Kondrič Horvat et al.), Ljubljana 2019, 463–81.
Kelly, L. G., 25 centuries of Language Teaching: 500 BC–1969, Ottawa, 1969.
Kocbek, A., Unlocking the potential of translation for FLT, Linguistica 54, 2014, 425–438.
Koletnik Korošec, M., Translation in Foreign Language Teaching, v: New Horizons in Translation Research and Education 1 (ur. Nike K. Pokorn in Kaisa Koskinen), Publications of the University of Eastern Finland Reports and Studies in Education, Humanities and Theology 8, Joensuu, 2013, str. 61–74.
Kramsch, C., Context and Culture in Language Teaching, Oxford, 1993.
Kramsch, C., Third Culture and Language Education, v Contemporary Applied Linguistics, vol. 1 (ur. V. Cook in L. Wei), London, 2009, 233–254.
Laviosa, S., Translation and Language Education, London in New York, 2014.
Marinčič, M., Carmina docta: Katul in nova poezija, Ljubljana, 2018.
Milanese, G., Insegnare le lingue antiche, insegnare le lingue moderne. Convergenze e illusioni, v: Lingue antiche e moderne dai licei alle università (ur. R. Oniga in U. Cardinale), Bologna, 2012, 67–82.
Pavlič Škerjanc, K., Gradatim ali po korakih do boljšega prevoda, Keria: studia Latina et Graeca I/1-2, 1999, 89–99.
Pavlič Škerjanc, K., Klasično izobraževanje v Sloveniji, Keria: Studia Latina et Graeca II/1, 2000, 101–108.
Samide, I., Kdo se boji literature? Književna didaktika pri študiju tujega jezika, v: Književnost v izobraževanju – cilji, vsebine, metode: 25. simpozij Obdobja: metode in zvrsti (ur. B. Krakar-Vogel), Ljubljana, 2008, 325–333.
Searls, D., Uwe Johnson: Not This But That, The Paris Review (spletna izdaja), 17. 10. 2018. https://www.theparisreview.org/blog/2018/10/17/uwe-johnson-not-this-but-that/ (pridobljeno 15. 2. 2023)
Skela, J., Razvojni tokovi poučevanja in učenja angleščine v Sloveniji kot alegorija Guliverjevih potovanj v deželo velikanov in palčkov, v: Poti in stranpoti poučevanja tujih jezikov v Sloveniji (ur. T. Balažic Bulc et al.), Ljubljana, 2019, 10–26.
Sperling, J., How to read like a translator, Public Books (spletna izdaja), 17. 9. 2021.https://www.publicbooks.org/how-to-read-like-a-translator/ (pridobljeno 15. 2. 2023)
Sweet H., The Practical Study of Languages: A Guide for Teachers and Learners, London 1899.
Virk, T., Zakaj je književnost pomembna?, v: Književnost v izobraževanju – cilji, vsebine, metode: 25. simpozij Obdobja: metode in zvrsti (ur. B. Krakar-Vogel), Ljubljana, 2008, 3–13.
Vučo, J., O učenju jezikov – pogled v zgodovino glotodidaktike: od pradavnine do druge svetovne vojne (prev. N. Colnar), Ljubljana, 2012.
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
Avtorske pravice (c) 2023 Andreja Inkret
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi 4.0 mednarodno licenco.
Avtorji, ki želijo, da se njihov članek objavi v reviji, se strinjajo z naslednjimi pogoji:
- Pisci besedila potrjujejo, da so avtorji oddanega članka, ki bo predvidoma izšel v reviji Ars & Humanitas v okviru Znanstvene založbe Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana) z navedbo mojega avtorstva z imenom in priimkom. O likovno-grafični in tehnični opremi dela ter o pogojih njegovega trženja odloča založnik.
- Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da na njem ne obstajajo pravice tretjih oseb in da z njim niso kršene kakšne druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter mu povrnil škodo in stroške.
- Avtorji obdržijo materialne avtorske pravice ter založniku priznajo pravico do prve izdaje članka z licenco Creative Commons Attribution-ShareAlike 4.0 International License (priznanje avtorstva in deljenje pod istimi pogoji). To pomeni, da se tako besedilo, slike, grafi in druge sestavine dela lahko prosto distribuirajo, reproducirajo, uporabljajo, priobčujejo javnosti in predelujejo, pod pogojem, da se jasno in vidno navede avtorja in naslov tega dela in da se v primeru spremembe, preoblikovanja ali uporabe tega dela v svojem delu, lahko distribuira predelava le pod licenco, ki je enaka tej.
- Avtorji lahko sklenejo dodatne ločene pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
- Pred postopkom pošiljanja ali med njim lahko avtorji delo objavijo na spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svojih spletnih straneh), k čemur jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela.
