Prevajalce poučujemo jezik drugače, mar ne?
DOI:
https://doi.org/10.4312/ars.17.1.109-123Ključne besede:
jezikovna zmožnost, poučevanje tujega jezika za potrebe prevajalcev in tolmačev, TILLT, jezik stroke, SEJOPovzetek
Kompetenčni okvir EMT (2022) jezikovno zmožnost (v navezi s kulturno) opisuje kot temelj vseh drugih zmožnosti poklicnih prevajalcev. Njen razvoj je zato v ospredju bolonjskih dodiplomski prevajalskih programov, medtem ko za magistrske prevajalske programe Kompetenčni okvir EMT določa, da študenti za vpis potrebujejo visoko raven jezikovne zmožnosti v najmanj dveh delovnih jezikih oziroma raven učinkovitosti C1 ali več po Skupnem evropskem jezikovnem okviru (SEJO). Poučevanje maternega in tujega jezika prihodnjih prevajalcev (in tolmačev) bi moralo biti zato prilagojeno njihovim specializiranim potrebam, s čimer se v številnih pogledih uvršča v okvir jezikov stroke (Cerezo Herrero 2018, Koletnik 2019).
Na Oddelku za prevodoslovje Univerze v Mariboru zato že od leta 2012 ob začetku študija preverjamo jezikovno zmožnost študentov angleškega programa, od leta 2013 pa tudi obseg besedišča, in rezultate upoštevamo pri načrtovanju jezikovnega pouka. Medtem ko so bile v preteklosti že objavljene delne analize uspešnosti tako prilagojenega poučevanja (prim. Koletnik 2020 v povezavi z razvijanjem prevajalske zmožnosti, Koletnik in Tement 2020 za razvijanje besedišča), celostna analiza doslej še ni bila izvedena. Prav tako je deziderat primerjava oziroma korelacija izhodiščne zmožnosti s splošnim uspehom študentov pri jezikovnih predmetih na prevajalskem študiju, ki jo prinaša pričujoči članek. Dosedanje analize so sicer pokazale, da se za dodiplomski prevajalski študij angleškega jezika na Univerzi v Mariboru odločajo študenti z visoko razvito jezikovno zmožnostjo, kar predstavlja dodaten izziv pri snovanju učnih aktivnosti in materialov, obenem pa je dobra popotnica za magistrski študij prevajanja in tolmačenja.
Prenosi
Literatura
Bauer, L., Nation, P., Word Families, International Journal of Lexicography 6/4, 1993, str. 253–279.
Belcher, D., What ESP is and can be: An introduction, English for Specific Purposes in Theory and Practice (ur. D. Belcher), Michigan 2009, str. 1–20.
Berenguer, L., L’ensenyament de llengües estrangeres per a traductors: Didàctica de l’alemany, doktorska disertacija, Barcelona 1997.
Bernardini, S., Corpus-aided language pedagogy for translator education, Translation in Undergraduate Degree Programmes (ur. K. Malmkjær), Amsterdam 2004, str. 97–111.
Catford, J. C., A Linguistic Theory of Translation, Oxford 1965.
CCPE, Cambridge Certificate of Proficiency in English 2: examination papers from the University of Cambridge Local Examinations Syndicate. [Student‘s book], Cambridge 2001.
Cerezo Herrero, E., Lenguas extranjeras con fines traductológicos: en busca de una identidad propia. Quaderns, Revista de Traducció 26, 2019, str. 239–254.
Cerezo Herrero, E., Schmidhofer, A., Koletnik, M., An LSP framework for translation and interpreting pedagogy, Revista de lenguas para fines específicos, 27/2, 2021, str. 140–156.
Cerezo Herrero, E., Schmidhofer, A., 25 years of research on language training in TI programmes: taking stock and ways forward, Foreign Language Training in Translation and Interpreting Programmes (ur. A. Schmidhofer in E. C. Herrero), Bern 2021, str. 17–44.
Chang, J., Construct Validation of Models of Grammatical Knowledge: An Exploratory Study, neobjavljeni prispevek za A&HL 6500, New York 2002.
Dudley-Evans, T., St John, M.J., Developments in ESP: A Multidisciplinary Approach, Cambridge 1998.
EMT, Competence framework, 2017. https://shorturl.at/elmtQ. (Dostop 15. 5. 2023).
EMT, Competence framework, 2022. https://shorturl.at/FN247. (Dostop 15. 5. 2023).
Hurtado Albir, A., Researching Translation Competence by PACTE Group. Amsterdam/Philadelphia 2017.
Jamieson, P., The acquisition of English as a second language by young Tokelau children living in New Zealand, neobjavljena doktorska disertacija, Wellington 1976.
Kelly, D., A handbook for translator trainers: a guide to reflective practice. Manchester/Northampton 2005.
Kiraly, D., A Social Constructivist Approach to Translator Education. Manchester/Northampton 2000.
Koletnik, M., Vpliv uporabe prevoda kot sredstva za pridobivanje jezikovne kompetence na razvoj prevodne kompetence, neobjavljena doktorska disertacija, Ljubljana 2017.
Koletnik, M., Teaching future translators language through translation – does it help their translating?, Current Trends in Translation Teaching and Learning E 7, 2020, str. 314–356.
Koletnik, M., LSP and additional language teaching for translators: new researchedbased evidence. Foreign language training in translation and interpreting programmes (ur. Schmidhofer, A., Cerezo Herrero, E.), Berlin 2021.
Koletnik, M. in Tement T. Targeting vocabulary. Ressourcen und Instrumente der translationsrelevanten Hochschuldidaktik : Lehrkonzepte, Forschungsberichte, Best-
Practice-Modelle = Resources and tools for T&I education : research studies, teaching concepts, best-practice results. (ur. Stachl-Peier, U., Schwarz, E.), Berlin 2020.
Liendo, P., English for Translation Purposes: Straddling the challenge, Translation Journal 1, 2015. https://rb.gy/xrks3. (Dostop 8. 5. 2023).
Long, M., ur., Second Language Needs Analysis, Cambridge 2005.
Macis, M., Garnier, M., Vilkaite, L., Schmitt, N., Expertise in Second Language Vocabulary, The Cambridge Handbook of Expertise and Expert Performance (ur. Ericsson, K. A., N. Charness, Feltovich, P. J. in R. R. Hoffman), Cambridge 2018, str. 1695‒1748.
Nation, P., Waring, R., Vocabulary size, text coverage and word lists, Vocabulary: Description, Acquisition and Pedagogy (ur. Schmitt, N. in M. McCarthy), Cambridge 1997, str. 6‒19.
Purpura, J., The Oxford Online Placement Test: What does it measure and how?, b. d. https://rb.gy/6sad6. (Dostop: 4. 5. 2023).
Purpura, J., Re-examining the measurement of grammatical and pragmatic knowledge, Washington 2006.
Schmidhofer, A., Translation and Interpreting-Oriented Language Learning and Teaching (TILLT): Where Do We Stand?, Sendebar 33, 2022, str. 264–283.
Schmidhofer, A., Cerezo Herrero, E., Koletnik, M., Why We Need TI-Oriented Language Learning and Teaching (TILLT), ELOPE 18(1), 2021, str. 71–89.
Schmidhofer, A., Cerezo Herrero, E., Koletnik, M., Integrating Mediation and Translanguaging into TI-Oriented Language Learning and Teaching (TILLT), Lublin Studies in Modern Languages and Literature 46(2), 2022, str. 99–109.
Simon S., Gender in Translation, New York 1996.
Spivak, G. C., Harasym, S., ur., The Post-Colonial Critic: Interviews, Strategies, Dialogues, London 1990.
Svet Evrope, Common European Framework of Reference for Languages: Learning, teaching, assessment – Companion volume, Strasbourg 2020. https://rb.gy/iwu7t. (Dostop 10. 5. 2023).
Svet Evrope. Skupni evropski jezikovni okvir: učenje, poučevanje, ocenjevanje, 2001. https://rb.gy/td6gs. (Dostop 10. 5. 2023).
Wolf, M. in A Fukari, Constructing a Sociology of Translation, Amsterdam/Philadelphia 2007.
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
Avtorske pravice (c) 2023 Melita Koletnik, Andrej Kirbiš, Simon Zupan
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi 4.0 mednarodno licenco.
Avtorji, ki želijo, da se njihov članek objavi v reviji, se strinjajo z naslednjimi pogoji:
- Pisci besedila potrjujejo, da so avtorji oddanega članka, ki bo predvidoma izšel v reviji Ars & Humanitas v okviru Znanstvene založbe Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana) z navedbo mojega avtorstva z imenom in priimkom. O likovno-grafični in tehnični opremi dela ter o pogojih njegovega trženja odloča založnik.
- Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da na njem ne obstajajo pravice tretjih oseb in da z njim niso kršene kakšne druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter mu povrnil škodo in stroške.
- Avtorji obdržijo materialne avtorske pravice ter založniku priznajo pravico do prve izdaje članka z licenco Creative Commons Attribution-ShareAlike 4.0 International License (priznanje avtorstva in deljenje pod istimi pogoji). To pomeni, da se tako besedilo, slike, grafi in druge sestavine dela lahko prosto distribuirajo, reproducirajo, uporabljajo, priobčujejo javnosti in predelujejo, pod pogojem, da se jasno in vidno navede avtorja in naslov tega dela in da se v primeru spremembe, preoblikovanja ali uporabe tega dela v svojem delu, lahko distribuira predelava le pod licenco, ki je enaka tej.
- Avtorji lahko sklenejo dodatne ločene pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
- Pred postopkom pošiljanja ali med njim lahko avtorji delo objavijo na spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svojih spletnih straneh), k čemur jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela.
