Polnost praznine: budizem med podobo in izkustvom

Predgovor

Avtorji

  • Nina Petek Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta

DOI:

https://doi.org/10.4312/ars.16.2.5-12

Ključne besede:

budizem, praznina

Povzetek

Rdeča nit tematskega bloka pričujoče številke revije Ars & Humanitas, kot je zgovoren že njegov naslov »Polnost praznine: budizem med podobo in izkustvom«, je praznina, temeljna idejna podstat celotnega budizma, že vse od njegovih začetkov, ki jih je ob uvidu v nestalnost vsega živečega vztrajno gradil utemeljitelj tradicije Siddhartha Gavtama Buddha (ok. 560–480 pr. n. št.). Po njegovi smrti, ko se je budizem v svojem plodnem razvoju razvejal na številne tokove in šole, tudi izven meja Indije, je praznina privzela raznolike podobe, te pa druži njena bistvena lastnost, ki se pretaka skozi vsa miselna obzorja tradicije, in je povsem nasprotna običajnemu razumevanju praznine kot negativitete v smislu breztemeljnega in brezplodnega niča. V budizmu, zlasti v luči nauka o minljivosti in tesni medsebojni povezanosti vsega živečega, je praznina namreč opredeljena kot dinamična totaliteta bivajočega.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Objavljeno

29. 12. 2022

Kako citirati

Petek, N. (2022). Polnost praznine: budizem med podobo in izkustvom: Predgovor. Ars & Humanitas, 16(2), 5-12. https://doi.org/10.4312/ars.16.2.5-12