Buddha in Piron

Od praznine stališč do polnosti bivanja

Avtorji

  • Nina Petek Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta
  • Franci Zore Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta

DOI:

https://doi.org/10.4312/ars.16.2.13-33

Ključne besede:

skepticizem, budizem, Piron, zadržanje sodbe, praznina, osvoboditev

Povzetek

Prispevek predstavi nekatere segmente dveh izrazov sorodnega načina filozofskega mišljenja, tj. skepticizma v zgodnji filozofski misli Indije s posebnim poudarkom na budizmu in starogrškega skepticizma, predstavnik katerega je Piron iz Elide, ki je svojo držo osnoval prek srečevanj z nauki asketov v Indiji, kamor je potoval v času osvajalskih pohodov Aleksandra Velikega v 4. stol. pr. n. št. Posebno pozornost namenja metodi Buddhovega in Pironovega skepticizma, ki temelji na pretresu uveljavljenih dogem in poleg prikaza njihove nekonsistentnosti problematizira tudi samo navezanost na stališča, kar v obeh tokovih predstavlja ne zgolj stranpot od resnice, ampak tudi glavni vir človekovega trpljenja. Njun poziv k opuščanju slehernih stališč, ki se odslikava v metodi zadržanja sodbe, ne razveljavlja možnosti spoznanja sploh, ampak zgolj konvencionalne načine spoznavanja, in vodi do resničnega, nepojmovnega doumetja, s tem pa do sprostitve slehernih navezanosti in spokojnega bivanja. Tako se v luči tovrstnega načina filozofiranja glede na predhodne miselne tokove prevrednoti tudi sama vloga filozofije kot veščine izpiljene argumentacije – le-ta namreč postane dejavnost, ki se z območja diskurzivnega pomakne v izkustvo, k praksi avtonomnega mišljenja, nezamejenega z dogmami, ki samo filozofijo preobraža v način življenja.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Literatura

Alagaddūpamasutta, v: The Middle Length Discourses of the Buddha. A Translation of the Majjhima Nikāya (ur. in prev. Bhikkhu Ñāṇamoli in Bhikkhu Boddhi), Boston 2009, str. 224–236.

Aristokles, v: Aristocles of Messene. Testimonia and Fragments (ur. in prev. Chiesara, M. L.), Oxford 2001.

Beckwith, C., Greek Buddha. Pyrrho’s Encounter with Early Buddhism in Central Asia, Princeton, New Jersey 2015. DOI: https://doi.org/10.1515/9781400866328

Brahmajālasutta, v: The Long Discourses of the Buddha. A Translation of the Dīgha Nikāya (ur. in prev. Walshe, M.), Somerville, Massachusetts 1995, str. 63–90.

Cūḷamālunkyasutta, v: The Middle Length Discourses of the Buddha. A Translation of the Majjhima Nikāya (prev. Bhikkhu Ñāṇamoli in Bhikkhu Boddhi), Boston 2009, str. 533–536.

Demokrit, v: Fragmenti predsokratikov, 2. knjiga (ur. Kocijančič, G., prev. Ciglenečki, J., po Diels-Kranz), Ljubljana 2012, str. 720–1017.

Dhammapada, v: Dhammapada. Besede modrosti (prev. Pečenko, P.), Ljubljana 1990.

Diogen Laertski, Piron, v: Življenja in misli znamenitih filozofov (prev. Borak, Ž., G. Pobežin, M. Hriberšek), Ljubljana 2015, str. 556–574.

Garfield, J. L., Epoche and Śūnyatā: Skepticism East and West, Philosophy East and West 40 (3), 1990, str. 285–307. DOI: https://doi.org/10.2307/1399425

Halkias, G. T., The Self-immolation of Kalanos and other Luminous Encounters Among Greeks and Indian Buddhists in the Hellenistic World, Journal of the Oxford Centre for Buddhist Studies 8, 2015, str. 163–168.

Halkias, G. T., Yavanayāna: Buddhist Soteriology in the Aristocles Passage, v: Buddh­ism and Scepticism. Historical, Philosophical, and Comparative Perspectives (ur. Hanner, O.), Hamburg 2020, str. 83–108.

Huntington, Jr., C. W., Was Candrakīrti a Prāsaṅgika?, v: The Svātantrika-Prāsaṅgika distinction. What Difference Does a Difference Make? (ur. Dreyfus, G. B. J., S. L. McClintock), Boston 2003, str. 67–91.

Koller, J. M., Skepticism in Early Indian Thought, Philosophy East and West 27 (2), 1977, str. 155–164. DOI: https://doi.org/10.2307/1397613

Kuzminski, A., Pyrrhonism and the Mādhyamaka, Philosophy East and West 57 (4), 2007, str. 482–511. DOI: https://doi.org/10.1353/pew.2007.0052

Kuzminski, A., Pyrrhonian Buddhism. A Philosophical Reconstruction, New York 2021. DOI: https://doi.org/10.4324/9781003112372

Madhupiṇḍikasutta, v: The Middle Length Discourses of the Buddha. A Translation of the Majjhima Nikāya (prev. Bhikkhu Ñāṇamoli in Bhikkhu Boddhi), Boston 2009, str. 201–206.

Milindapañha, v: Vprašanja kralja Milinde. O Buddhovem nauku (prev. Pečenko, P.), Ljubljana 1990.

Mills, E., Three Pillars of Skepticism in Classical India. Nāgārjuna, Jayarāśi, and Śrī Harṣa, London 2018.

Nāgārjuna, Mūlamadhyamakakārikā, v: Nāgārjuna, Temeljni verzi o srednji poti (prev. Bajželj A., S. Vörös, G. Kvartič), Ljubljana 2018.

Paṭhamanānātitthiyasutta, v: Khuddakanikāya, https://suttacentral.net/ud6.4/en/anandajoti?reference=none&highlight=false (dostop: 12. 10. 2020).

Ṛgveda, VIII.89, X.129, v: The Hymns of the Rigveda II (ur. in prev. Griffith, R. T. H.), Varanasi 1897, str. 250–252, 575–576.

Ronkin, N., Early Buddhist Metaphysics. The Making of a Philosophical Tradition, London 2011.

Sāmaññaphalasutta, v: The Long Discourses of the Buddha. A Translation of the Dīgha Nikāya (ur. in prev. Walshe, M.), Somerville, Massachusetts 1995, str. 91–109.

Sextus Empiricus, Against the Grammarians (ur. in prev. Blank, D. L.), Oxford 1998.

Prenosi

Objavljeno

29.12.2022

Kako citirati

Petek, N., & Zore, F. (2022). Buddha in Piron: Od praznine stališč do polnosti bivanja. Ars & Humanitas, 16(2), 13–33. https://doi.org/10.4312/ars.16.2.13-33

Številka

Letn. 16 Št. 2 (2022): Polnost praznine: budizem med podobo in izkustvom

Rubrike

Študije

Licenca

Avtorske pravice (c) 2022 Nina Petek, Franci Zore

Creative Commons licenca

To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi 4.0 mednarodno licenco.

Avtorji, ki želijo, da se njihov članek objavi v reviji, se strinjajo z naslednjimi pogoji:

  1. Pisci besedila potrjujejo, da so avtorji oddanega članka, ki bo predvidoma izšel v reviji Ars & Humanitas v okviru Znanstvene založbe Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana) z navedbo mojega avtorstva z imenom in priimkom. O likovno-grafični in tehnični opremi dela ter o pogojih njegovega trženja odloča založnik.
  2. Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da na njem ne obstajajo pravice tretjih oseb in da z njim niso kršene kakšne druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter mu povrnil škodo in stroške.
  3. Avtorji obdržijo materialne avtorske pravice ter založniku priznajo pravico do prve izdaje članka z licenco Creative Commons Attribution-ShareAlike 4.0 International License (priznanje avtorstva in deljenje pod istimi pogoji). To pomeni, da se tako besedilo, slike, grafi in druge sestavine dela lahko prosto distribuirajo, reproducirajo, uporabljajo, priobčujejo javnosti in predelujejo, pod pogojem, da se jasno in vidno navede avtorja in naslov tega dela in da se v primeru spremembe, preoblikovanja ali uporabe tega dela v svojem delu, lahko distribuira predelava le pod licenco, ki je enaka tej.
  4. Avtorji lahko sklenejo dodatne ločene pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
  5. Pred postopkom pošiljanja ali med njim lahko avtorji delo objavijo na spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svojih spletnih straneh), k čemur jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela.