Koncept praznine in z njim povezani koncepti v filozofski analizi madhyamake

Avtorji

  • Goran Kardaš Univerza v Zagrebu, Hrvaška

DOI:

https://doi.org/10.4312/ars.16.2.35-57

Ključne besede:

dve resnici, madhyamaka, praznina, Nāgārjuna, soodvisno nastajanje

Povzetek

Članek analizira koncept praznine (śūnyatā) v šoli madhyamaka, ki spada v vejo budizma mahāyāna. Uvodoma si zastavi nekaj temeljnih vprašanj v zvezi z možnimi pomeni tega koncepta in kontekstom njegove obravnave. Nato preide na vrednotenje in recepcijo teorije praznine v nekaterih klasičnih sistemih indijske budistične in nebudistične filozofije, ki so gojili negativen, tj. odklonilen odnos do pojma praznine, saj so ga enačili z neobstojem (abhāva). Ker se, zgodovinsko gledano, mahajanski koncept praznine prvič pojavi v zbirki budističnih tekstov, znanih pod imenom Prajñāpāramitāsūtra, je del članka posvečen analizi praznine v teh besedilih. Ta so bila temeljni navdih za filozofijo šole madhyamaka, ki predstavlja sistematično filozofsko dodelavo nauka suter, predvsem koncepta praznine. Osrednji del članka se posveča analizi praznine v sistemu šole madhyamaka z orisom splošnega metodološkega in doktrinarnega okvira, znotraj katerega se giblje njena filozofska misel. V nadaljevanju sta predstavljena in analizirana dva ključna filozofska nauka šole madhyamaka, brez katerih praznine ni mogoče razumeti, namreč nauk o dveh resnicah (satyadvaya) in soodvisnem nastajanju (pratītyasamutpāda). V kontekstu teh dveh idejnih temeljev članek nauk o praznini v šoli madhyamaka umesti v horizont specifičnega semantičnega in epistemološkega razumevanja resničnosti (izkustva), ki je prost kakršnihkoli ontoloških predpostavk.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Literatura

Abhidharmadīpa, u: Introduction to Abhidharmadīpa with Vibhāṣāprabhāvṛtti (2. ed., ur. Jaini, P. S.), Kashi Prasad Jayaswal Research Institute, Patna 1977.

Abhidharmakośabhāṣya, u: Abhidharmakośabhāṣyam of Vasubandhu (rev. 2. ed., ur. Pradhan, P.), Kashi Prasad Jayaswal Research Institute, Patna 1975.

Abhidharmakośavyākhyā, u: Sphuṭārthā Abhidharmakośavyākhyā. The Work of Yaśomitra (ur. Wogihara, U.), Publishing Association of Abhidharma-kośa-vyākhyā, Tokio 1932–1936.

Aṣṭasāhasrikā Prajñāpāramitā, u: Aṣṭasāhasrikā Prajñāpāramitā (ur. Vaidya P. L.), The Mithila Institute of Post-Graduate Studies and Research in Sanskrit Learning, Darbhanga 1960.

Conze, E., The Ontology of the Prajñāparamitā, Philosophy East and West 3 (2), 1953, str. 117–129. DOI: https://doi.org/10.2307/1397258

Conze, E., The Prajñāpāramitā Literature, Tokyo 1978.

Gethin, R., He Who Sees Dhamma Sees Dhammas: Dhamma in Early Buddhism, Journal of Indian Philosophy 32 (5/6), 2004, str. 513–542. DOI: https://doi.org/10.1007/s10781-004-8633-6

Huntington, C. W., Candrakīrti’s Madhyamakāvatārabhāṣya VI.86–97, Part Four, Chapter 28, u: Buddhist Philosophy (ur. Edelgass, W., J. Garfield), Oxford 2009.

Kathāvatthu-aṭṭhakathā, The Pāli Text Society 1889.

Lamotte, E., The Treatise on the Great Virtue of Wisdom of Nāgārjuna, Vol. 2 (prev. Chodron, G. K. M.), https://ibc-elibrary.thanhsiang.org/files/public/Lamotte_Vol2_大智度论英文.pdf (dostup: 14. 9. 2022).

Lamotte, E. Le Traité de la grande vertu de sagesse de Nāgārjuna, Mahāprajñāpāramitāśāstra, traduit en chinois par Kumārajīva, Leuven 1976.

La Vallée Poussin, L. de, Documents d’Abhidharma: La Controverse du Temps, Mélanges chinois et bouddhiques 5, 1937, str. 7–158.

Madhyamakāvatāra, u: Xuezhu, L., Madhyamakāvatāra-kārikā, Chapter 6, Journal of Indian Philosophy 43 (1), 2015, str. 1–30. DOI: https://doi.org/10.1007/s10781-014-9227-6

Majjhima-nikāya (ur. Trenckner R., V. Chalmers), The Pāli Text Society 1888–1899.

Majjhima-nikāya-aṭṭhakathā (Papañcasūdanī), Vol. I–V. (ur. Woods, J. H., D. Kosambi, I. B. Horner), The Pāli Text Society 1922–1979.

Mūlamadhyamakakārikā s komentarom Prasannapadā, u: Vaidya, P. L., Madhyamakaśāstra of Nāgārjuna with the Commentary: Prasannapadā by Candrakīrti, The Mithila Institute of Post-Graduated Studies and Research in Sanskrit Learning, Darbhanga 1960.

Nyāyavārttika, u: Nyāya-Vārttikam: A gloss on Vāstyāyaṇa’s Commentary of the Nyāya Aphorisms (ur. Dvivedin, V. P.), Eastern Book Linkers, Delhi 1986.

Pañcaviṃśatisāhasrikā Prajñāpāramitā, u: Pañcaviṃśatisāhasrikā Prajñāpāramitā (ur. Dutt, N.), Calcutta Oriental Series 28, Calcutta 1934.

Saṃyutta-nikāya (ur. Feer, L.), The Pāli Text Society 1884–1898 (reprint: 1969).

Schayer, S., Studies in Indian Logic (1932–1933), u: Indian Logic. A Reader (ur. Ganeri, J.), London, New York 2001, str. 93–101.

Tattvārtha, u: Philosophical Developments from the Bodhisattvabhūmi to the Bodhisattvabhūmiviniścaya: With Special Reference to the Concept of Vastu as Used in the “Tattvārtha” Chapter (ur. Takahashi, K.), The Sankibo Press, Tokyo 2005.

Prenosi

Objavljeno

29.12.2022

Kako citirati

Kardaš, G. (2022). Koncept praznine in z njim povezani koncepti v filozofski analizi madhyamake. Ars & Humanitas, 16(2), 35–57. https://doi.org/10.4312/ars.16.2.35-57

Številka

Letn. 16 Št. 2 (2022): Polnost praznine: budizem med podobo in izkustvom

Rubrike

Študije

Licenca

Avtorske pravice (c) 2022 Goran Kardaš

Creative Commons licenca

To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi 4.0 mednarodno licenco.

Avtorji, ki želijo, da se njihov članek objavi v reviji, se strinjajo z naslednjimi pogoji:

  1. Pisci besedila potrjujejo, da so avtorji oddanega članka, ki bo predvidoma izšel v reviji Ars & Humanitas v okviru Znanstvene založbe Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana) z navedbo mojega avtorstva z imenom in priimkom. O likovno-grafični in tehnični opremi dela ter o pogojih njegovega trženja odloča založnik.
  2. Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da na njem ne obstajajo pravice tretjih oseb in da z njim niso kršene kakšne druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter mu povrnil škodo in stroške.
  3. Avtorji obdržijo materialne avtorske pravice ter založniku priznajo pravico do prve izdaje članka z licenco Creative Commons Attribution-ShareAlike 4.0 International License (priznanje avtorstva in deljenje pod istimi pogoji). To pomeni, da se tako besedilo, slike, grafi in druge sestavine dela lahko prosto distribuirajo, reproducirajo, uporabljajo, priobčujejo javnosti in predelujejo, pod pogojem, da se jasno in vidno navede avtorja in naslov tega dela in da se v primeru spremembe, preoblikovanja ali uporabe tega dela v svojem delu, lahko distribuira predelava le pod licenco, ki je enaka tej.
  4. Avtorji lahko sklenejo dodatne ločene pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
  5. Pred postopkom pošiljanja ali med njim lahko avtorji delo objavijo na spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svojih spletnih straneh), k čemur jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela.