Koncept izključitve (apoha) v budistični filozofiji

Avtorji

  • Jiří Holba Češka akademija znanosti, Praga, Češka

DOI:

https://doi.org/10.4312/ars.16.2.59-75

Ključne besede:

apoha, metafizični realizem, nominalizem, partikularije, univerzalije

Povzetek

Članek obravnava budistično semantično teorijo apoha (dob. »izkjučitev«), s katero so budistični nominalisti poskušali razrešiti vprašanje statusa univerzalij (sāmānya) in abstraktnih entitet v sporih s svojimi nasprotniki, tj. metafizičnimi realisti. Koncept apoha metodološko temelji na dvojni negaciji, pri kateri se generični izraz X nanaša na vse entitete, ki niso ne-X. Prek tovrstne metode izključitve denimo vsega, kar ni krava, se je mogoče sklicevati na določeno kravo, ne da bi pri tem sprejeli obstoj univerzalnega pojma »krava«.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Literatura

Bacon, J., Tropes, 2018, in: The Stanford Encyclopedia of Philosophy, https://plato.stanford.edu/archives/sum2018/entries/tropes/ (accessed: 20. 9. 2022).

Bhaduri, S., Studies in Nyāya-Vaiśeṣika Metaphysics, Poona 1975.

Bilimoria, P., A. Rayner (eds.), History of Indian Philosophy, London 2018. DOI: https://doi.org/10.4324/9781315666792

Chakrabarti, A., M. Siderits, Preface, in: Apoha. Buddhist Nominalism and Human Cognition (eds. Siderits, M., T. Tillemans, A. Chakrabarti), New York 2011, pp. vii–viii.

Dreyfus, G., Recognizing Reality. Dharmakīrti’s Philosophy and Its Tibetan Interpretations, Albany 1997.

Dunne, J., Foundations Dharmakīrti’s Philosophy, Boston 2004.

Ganeri, J. (ed.), The Oxford Handbook on Indian Philosophy, New York 2017.

Hattori, M., Dignāga, on Perception; Being the Pratyakṣapariccheda of Dignāga’s Pramāṇasamuccaya from the Sanskrit Fragments and the Tibetan Versions, Cambridge, Massachusetts 1968.

Hattori, M., Dignāga’s Theory of Meaning, in: Wisdom, Compassion, and the Search for Understanding (ed. Silk, J. A.), Honolulu 2000, pp. 137–146.

Matilal, B. K., Perception. An Essay on Classical Indian Theories of Knowledge, Oxford 1986.

Pind, O. H., Dignāga’s Philosophy of Language: Pramāṇasamuccayavṛtti on anyāpoha. Part I and Part II, Vienna 2016.

Ross, K. L., Meaning and the Problem of Universals, A Kant-Friesian Approach, 1999, https://www.friesian.com/universl.htm (accessed: 20. 9. 2022).

Russell, B., On the Relations of Universals and Particulars, Proceedings of the Aristotelian Society 12, 1911–1912, pp. 1–24. DOI: https://doi.org/10.1093/aristotelian/12.1.1

Russell, B., Problems of Philosophy, Rockville, Maryland 2008.

Siderits, M., Indian Philosophy of Language, Dordrecht 1991. DOI: https://doi.org/10.1007/978-94-011-3234-3

Siderits, M., Buddhism as Philosophy, Aldershot 2007.

Steinkellner, E., Wirklichkeit und Begriff bei Dharmakīrti, Wiener Zeitschrift für die Kunde Südasiens, 15, 1971, pp. 179–211.

Tillemans, T., Scripture, Logic, Language. Essays on Dharmakīrti and his Tibetan Successors, Boston 1999.

Tillemans, T., How to Talk About Ineffable Things, in: Apoha. Buddhist Nominalism and Human Cognition (eds. Siderits, M., T. Tillemans, A. Chakrabarti), New York 2011, pp. 50–63.

Tillemans, T., Dharmakīrti, Stanford Encyclopedia of Philosophy, 2020, https://plato.stanford.edu/entries/dharmakiirti/ (accessed: 20. 9. 2022).

Prenosi

Objavljeno

29.12.2022

Kako citirati

Holba, J. (2022). Koncept izključitve (apoha) v budistični filozofiji. Ars & Humanitas, 16(2), 59–75. https://doi.org/10.4312/ars.16.2.59-75

Številka

Letn. 16 Št. 2 (2022): Polnost praznine: budizem med podobo in izkustvom

Rubrike

Študije

Licenca

Avtorske pravice (c) 2022 Jiří Holba

Creative Commons licenca

To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi 4.0 mednarodno licenco.

Avtorji, ki želijo, da se njihov članek objavi v reviji, se strinjajo z naslednjimi pogoji:

  1. Pisci besedila potrjujejo, da so avtorji oddanega članka, ki bo predvidoma izšel v reviji Ars & Humanitas v okviru Znanstvene založbe Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana) z navedbo mojega avtorstva z imenom in priimkom. O likovno-grafični in tehnični opremi dela ter o pogojih njegovega trženja odloča založnik.
  2. Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da na njem ne obstajajo pravice tretjih oseb in da z njim niso kršene kakšne druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter mu povrnil škodo in stroške.
  3. Avtorji obdržijo materialne avtorske pravice ter založniku priznajo pravico do prve izdaje članka z licenco Creative Commons Attribution-ShareAlike 4.0 International License (priznanje avtorstva in deljenje pod istimi pogoji). To pomeni, da se tako besedilo, slike, grafi in druge sestavine dela lahko prosto distribuirajo, reproducirajo, uporabljajo, priobčujejo javnosti in predelujejo, pod pogojem, da se jasno in vidno navede avtorja in naslov tega dela in da se v primeru spremembe, preoblikovanja ali uporabe tega dela v svojem delu, lahko distribuira predelava le pod licenco, ki je enaka tej.
  4. Avtorji lahko sklenejo dodatne ločene pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
  5. Pred postopkom pošiljanja ali med njim lahko avtorji delo objavijo na spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svojih spletnih straneh), k čemur jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela.