Chan ali zen?

Izvor in transformacija Bodhidharmove šole meditacije

Avtorji

  • Jana S. Rošker Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta

DOI:

https://doi.org/10.4312/ars.16.2.91-109

Ključne besede:

chan, zen, Bodhidharma, kitajski budizem, japonski budizem, šola budistične meditacije

Povzetek

Šola budistične meditacije, ki predstavlja transformacijo Bodhidharmovih naukov in ki je tipična za teorije in prakse vzhodnoazijskega budizma, je na Zahodu znana pod pojapončenim imenom zen. Le malo ljudi se zaveda dejstva, da gre pri tej šoli za specifično vrsto kitajskega budizma, ki se izvorno imenuje chan 禅. Ker pa se ta pismenka v japonščini izgovarja kot zen, se je japonski prevod imena te šole udomačil v Evropi 19. stoletja, ko je v procesu kolonializacije in modernizacije Vzhodne Azije Japonska predstavljala most med Evropo in vzhodnoazijsko regijo. Medtem ko se je ta meditacijska šola na Kitajskem osnovala in razvijala od 6. stoletja dalje, segajo korenine pojapončenega chana, ki se je na Japonskem razvil pod imenom zen, šele v 12. stoletje, ko ga je po svojem obisku Kitajske na Japonskem predstavil in razširil budistični menih Myōan Eisai. Pričujoči članek namerava zapolniti to vrzel v evropskem poznavanju vzhodnoazijskega budizma in popraviti napačne predstave o izvoru in naravi omenjene budistične šole. V ta namen na kratko predstavi zgodovino kitajskega budizma chan ter razloži njegov nastanek in razvoj, ki je osnovan na sintezi budizma, daoizma in izvornega konfucijanstva.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Literatura

Ditrich, T., Situating the Concept of Mindfulness in the Theravāda Tradition, Asian Studies 4 (2), 2016, str. 13–33. Dostop na: https://doi.org/10.4312/as.2016.4.2.13-33

Forke, A., Geschichte der mittelalterlichen chinesischen Philosophie, Hamburg 1934.

Haruhiko, S. 白取春產, Chan rumen 禪入門 (Uvod v chan) (prev. Huangzhou, L.), Taibei 1993.

Hashi, H., The Logic of ‘Mutual Transmission’ in Huayan and Zen Buddhist Philosophy – Toward the Logic of Co-Existence in a Globalized World, Asian Studies 4 (2), 2016a, str. 95–108. Dostop na: https://doi.org/10.4312/as.2016.4.2.95-108

Hashi, H., The Significance of ‘mushin’: The Essential Mind of Zen Buddhist Philosophy for Humans in a Contemporary World, Asian Studies 4 (1), 2016b, str. 97–112. Dostop na: https://doi.org/10.4312/as.2016.4.1.97-112

Hui, N., Liu zu fabao tan jing 六祖法寶壇經 (Oltarna sutra zakladov dharma Šestega patriarha), s. d., http://www.drbachinese.org/online_reading/sutra_explanation/SixthPat/sixthpatSutra.htm (dostop: 22. 9. 2022).

Laozi 老子, Dao dejing 道德經 (Klasik poti in kreposti), v: Chinese text project, pre-Qin and Han, s.d., https://ctext.org/dao-de-jing (dostop: 22. 9. 2022).

Mao, G. 毛国民, Chan zong yu Jingtu zongde ‘he’ er bu tong 禅宗与净土宗的“合”而不同 (Združitev in različnost budističnih šol Chan in Čiste zemlje), Qian Yan (Forward Position) (3), 2013, str. 58–62.

Rošker, J. S., Odnos kot jedro spoznanja: kitajska filozofija od antičnih klasikov do modernega konfucijanstva, Ljubljana 2010.

Rošker, J. S., Mindfulness and its Absence: The Development of the Term Mindfulness and the Meditation Techniques Connected to it from Daoist Classics to the Sinicized Buddhism of the Chan School, Asian Studies 4 (2), 2016, str. 35–56. Dostop na: https://doi.org/10.4312/as.2016.4.2.35-56

Sernelj, T., Methodological Problems of Xu Fuguan’s Comparative Analysis of Zhuangzi’s Aesthetics and Western Phenomenology, Asian Studies 5 (1), 2017, str. 271–288. Dostop na: https://doi.org/10.4312/as.2017.5.1.271-288

Sharf, R. H., On Pure Land Buddhism and Ch’an/Pure Land Syncretism in Medieval China, T’oung Pao 88 (4/5), 2002, str. 282–331.

Ule, A., The Concept of Self in Buddhism and Brahmanism: Some Remarks, Asian Studies 4 (1), 2016, str. 81–95. Dostop na: https://doi.org/10.4312/as.2016.4.1.81-95

Veselič, M., The Allure of the Mystical: East Asian Religious Traditions in the Eyes of Alma M. Karlin, Asian Studies 9 (3), 2021, str. 259–299. Dostop na: https://doi.org/10.4312/as.2021.9.3.259-299

Xu, X. 徐小躍, Chan yu Lao Zhuang禪與老庄 (Chan in Laozi ter Zhuangzi), Hangzhou 1996.

Zhuangzi 莊子, Chinese text project, pre-Qin and Han, s.d., https://ctext.org/zhuangzi (dostop: 22. 9. 2022).

Prenosi

Objavljeno

29. 12. 2022

Kako citirati

Rošker, J. S. (2022). Chan ali zen? Izvor in transformacija Bodhidharmove šole meditacije. Ars & Humanitas, 16(2), 91-109. https://doi.org/10.4312/ars.16.2.91-109