Onkraj eliminacije in konstrukcije
Zen, simbolizem in perenialistična šola
DOI:
https://doi.org/10.4312/ars.16.2.165-178Ključne besede:
zen, razsvetljenje, perenializem, konstruktivizem, simbolizem, transcendencaPovzetek
Ko se je zen budizem v prejšnjem stoletju zlagoma uveljavil na Zahodu, je prišlo do razvoja vrste različnih interpretacij ene od njegovih temeljnih značilnosti, namreč svojstvenega odnosa med jezikom in razsvetljenjem. Dva pristopa, ki sta bila ob tem deležna največ pozornosti na filozofskem področju, sta eliminativizem, ki razsvetljenje razume kot odstranitev jezikovnih in družbeno-kulturnih kategorij, in konstruktivizem, ki satori istoveti z utečenimi jezikovnimi praksami in kulturnimi konvencijami. V članku bova najprej predstavila najpomembnejše ugovore proti omenjenima stališčema, pri čemer bova trdila, da obe interpretaciji privedeta do demonizacije oz. fetišizacije jezika, in nato predstavila oris drugačnega razumevanja odnosa med prakso in razsvetljenjem na podlagi večinoma zapostavljene perenialistične tradicije in fenomenološko utemeljenega pojma simbolizma. Če idejo simbola razumemo v njenem dvojnem pomenu, tj. kot tisto, kar »meče skupaj« kulturno pogojene partikularnosti zena v enotno tradicijo, hkrati pa kaže onstran njih kot »znak« nečesa neizrekljivega, lahko utemeljimo tako ključno vlogo konkretnih praks kot tudi transcendentno naravo njihovega soteriološkega »cilja«.
Prenosi
Literatura
Bodhidharma, The Zen Teaching of Bodhidharma, San Francisco 1989.
Braak, A. van der, Reimagining Zen in a Secular Age, Leiden 2020.
Coomaraswamy, A. K., Buddha and the Gospel of Buddhism, New York 1916.
Coomaraswamy, A. K., A New Approach to the Vedas, London 1933.
Coomaraswamy, A. K., Hinduism and Buddhism, Mountain View CA 2011.
Dōgen, Shōbōgenzō, Mt. Shasta 2007a.
Dōgen, Shōbōgenzō: The True Dharma-Eye Treasury, Volume I, Berkeley 2007b.
Ford, J. I., Zen master who? A guide to the people and stories of Zen, Boston 2006.
Fromm, E. et al., Zen-Buddhismus und Psychoanalyse, Frankfurt am Main 1971.
Guénon, R., Introduction to the Study of the Hindu Doctrines, Hillsdale, New York 2001a.
Guénon, R., Man and His Becoming According to the Vedanta, Hillsdale, New York 2001b.
Guénon, R., The Multiple States of the Being, Hillsdale, New York 2001c.
Guénon, R., The Symbolism of the Cross, Hillsdale, New York 2001d.
Harrington, A. et al., Mindfulness meditation: Frames and choices, American Psychologist, 2013, pp. 1–27.
Merleau-Ponty, M., Phenomenology of Perception, London & New York 2002. DOI: https://doi.org/10.4324/9780203994610
Nasr, S. H., Knowledge and the Sacred, New York 1989.
Red Pine, The Lankavatara Sutra: Translation and Commentary, Berkeley 2012.
Schuon, F., Language of the Self, Madras 1959.
Schuon, F., The Transcendent Unity of Religions, Wheaton 1984.
Schuon, F., Treasures of Buddhism, Bloomington 2018.
Smith, H., Introduction to the Revised Edition, in: Schuon, F., The Transcendent Unity of Religions. Wheaton 1984, pp. ix–xxxviii.
Suzuki, D. T., Zen Buddhism, Monumenta Nipponica 1 (1), 1938, pp. 48–57. DOI: https://doi.org/10.2307/2382444
Suzuki, D. T., Mysticism: Christian and Buddhist, London & New York 2002.
Taylor, E., Shadow Culture: Psychology and Spirituality in America, Berkeley 2000.
Vörös, S., Podobe neupodobljivega: (nevro)znanost, fenomenologija, mistika, Ljubljana 2013.
Vörös, S., Embodying the Non-Dual: A Phenomenological Perspective on Shikantaza, Journal of Consciousness Studies 26 (7–8), 2019, pp. 70–94.
Vörös, S., All Is Burning: Buddhist Mindfulness as Radical Reflection, Religions 12 (12), 2021. DOI: https://doi.org/10.3390/rel12121092
Wallace, B. A. (ed.), Buddhism and Science: Breaking new ground, New York 2003.
Wright, D., Rethinking Transcendence: The Role of Language in Zen Experience, Philosophy East and West 42 (1), 1992, pp. 113–138. DOI: https://doi.org/10.2307/1399693
Prenosi
Objavljeno
Kako citirati
Številka
Rubrike
Licenca
Avtorske pravice (c) 2022 Adnan Sivić, Sebastjan Vörös
To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi 4.0 mednarodno licenco.
Avtorji, ki želijo, da se njihov članek objavi v reviji, se strinjajo z naslednjimi pogoji:
- Pisci besedila potrjujejo, da so avtorji oddanega članka, ki bo predvidoma izšel v reviji Ars & Humanitas v okviru Znanstvene založbe Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana) z navedbo mojega avtorstva z imenom in priimkom. O likovno-grafični in tehnični opremi dela ter o pogojih njegovega trženja odloča založnik.
- Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da na njem ne obstajajo pravice tretjih oseb in da z njim niso kršene kakšne druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter mu povrnil škodo in stroške.
- Avtorji obdržijo materialne avtorske pravice ter založniku priznajo pravico do prve izdaje članka z licenco Creative Commons Attribution-ShareAlike 4.0 International License (priznanje avtorstva in deljenje pod istimi pogoji). To pomeni, da se tako besedilo, slike, grafi in druge sestavine dela lahko prosto distribuirajo, reproducirajo, uporabljajo, priobčujejo javnosti in predelujejo, pod pogojem, da se jasno in vidno navede avtorja in naslov tega dela in da se v primeru spremembe, preoblikovanja ali uporabe tega dela v svojem delu, lahko distribuira predelava le pod licenco, ki je enaka tej.
- Avtorji lahko sklenejo dodatne ločene pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
- Pred postopkom pošiljanja ali med njim lahko avtorji delo objavijo na spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svojih spletnih straneh), k čemur jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela.
