Budizem v himalajskih puščavah

Tradicija jogijev in jogini v Zangskarju

Avtorji

  • Nina Petek Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta
  • Jan Ciglenečki Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta

DOI:

https://doi.org/10.4312/ars.16.2.179-210

Ključne besede:

vajrayāna, budistično puščavništvo, yogi, yoginī, drukpa kagyu, Zangskar

Povzetek

Članek predstavi nekatere vidike sodobnega puščavništva v budizmu vajrayāna v samotni dolini Zangskar na območju zveznega teritorija Ladakh v predelu indijske Himalaje, kjer se neprekinjeno ohranja že vse od 11. stoletja dalje, ko je tamkajšnje kraje obiskal legendarni budistični mojster Naropa. Kratkemu zgodovinskemu orisu prihoda budizma v Ladakh sledi osvetlitev začetkov tradicije budističnih puščavnikov, tj. jogijev in jogini (yogi, yoginī), iz katere se je pozneje formirala šola drukpa kagyu. V nadaljevanju prikaže okoliščine ustalitve njene južne butanske veje (lho ‘brug) v Zangskarju, k čemur je prispeval zlasti zangskarški mojster Ngawang Tsering iz 17. stoletja, ki mu pripisujejo tudi zasluge za ustanovitev nekaterih meniških institucij butanske veje na tem območju. Na osnovi izsledkov, pridobljenih tekom našega terenskega dela v dolini, prispevek predstavi pomen štirih meniških institucij (Bardan, Dzongkhul, Sani in Stagrimo) za tradicijo puščavništva danes, hkrati pa oriše tudi vlogo jogijev in jogini v lokalnih skupnostih. Ti še danes sledijo zgledu Milarepe, prvega puščavnika, ki je poleg bivanja v samoti negoval tudi vezi z družbo in s tem uresničeval vrhovni budistični etični ideal sočutja.

Prenosi

Podatki o prenosih še niso na voljo.

Literatura

Crook, J., J. Low, The Yogins of Ladakh: A Pilgrimage Among the Hermits of the Buddh­ist Himalayas, Delhi 2007.

Dargyay, E. K., Buddhism in Adaptation: Ancestor Gods and Their Tantric Counterparts in the Religious Life of Zanskar, History of Religions 28 (2), 1988, str. 123–134. DOI: https://doi.org/10.1086/463141

Francke, A. H., Introduction. The Cronicles of Zaṅs-dkar, v: Zaṅs-dkar, Antiquities of Indian Tibet, Part (Volume) II. The Chronicles of Ladakkh and Minor Chronicles. Texts and Translations with Notes and Maps (prev. Francke, A. H., ur. Thomas, F. W.), Kalkuta 1926, str. 151–152.

Harding, S., Translator’s Introduction, v: Kongtrul, J., Shangpa Kagyu. The Tradition of Khyungpo Nalyor. Part One (prev. Harding, S.), Colorado 2022, str. 31–58.

Keilhauer, A., P. Keilhauer, Ladakh und Zanskar: Lamaistische Klosterkultur im Land zwischen Indien und Tibet, Köln 1985.

Maurer, P., Isn’t Life Miserable? The Youth of the Yogin Ngawang Tshering from Ladakh, Tibetan Journal 40 (2), 2015, str. 89–112.

Namgyal, T., Lineage and Linkages between Stag na lho ‘brug Monastery of Ladakh and ‘Brug pa Tradition of Tibetan Buddhism of Bhutan, The Tibet Journal 43 (2), 2018, str. 73–87.

Petech, L., The Kingdom of Ladakh, c. 950–1842 A. D., Rim 1977.

Petek, N., J. Ciglenečki, Prvi koncili u kršćanstvu i budizmu. Strukturne analogije i povijesne sličnosti, Obnovljeni Život: časopis za filozofiju i religijske znanosti 74 (1), 2019, str. 15–32. DOI: https://doi.org/10.31337/oz.74.1.2

Petek, N., Na pragu prebujenja. Svetovi sanj v budizmu, Ljubljana 2022.

Powers, J., Introduction to Tibetan Buddhism, Ithaca, New York 2007. DOI: https://doi.org/10.1016/B0-08-044854-2/00741-0

Samuel, G., Introducing Tibetan Buddhism, London 2012.

Snellgrove, D. L., T. Skorupski, The Cultural Heritage of Ladakh, Vol. 1., Central Ladakh, Warminster 1979.

Snellgrove, D. L., T. Skorupski, The Cultural Heritage of Ladakh, Vol. 2., Zangskar and the Cave Temples of Ladakh, Warminster 1980.

Stewart, J. M., The Life of Gampopa. The Incomparable Dharma Lord of Tibet, Ithaca, New York 1995.

The Life and Teaching of Nāropa (prev. Guenther, H. V.), Oxford 1974.

Tsangnyön Heruka, The Life of Milarepa (prev. Quintman, A.), London 2010.

Turek, M. M., »In This Body and Life«. The Religious and Social Significance of Hermits and Hermitages in Eastern Tibet Today and During Recent History (doktorska disertacija), Berlin 2013.

Zaṅs-dkar (Kronike Zangskarja), v: Antiquities of Indian Tibet, Part (Volume) II. The Chronicles of Ladakkh and Minor Chronicles. Texts and Translations with Notes and Maps (prev. Francke, A. H., ur. Thomas, F. W.), Kalkuta 1926, str. 152–162.

Prenosi

Objavljeno

29.12.2022

Kako citirati

Petek, N., & Ciglenečki, J. (2022). Budizem v himalajskih puščavah: Tradicija jogijev in jogini v Zangskarju. Ars & Humanitas, 16(2), 179–210. https://doi.org/10.4312/ars.16.2.179-210

Številka

Letn. 16 Št. 2 (2022): Polnost praznine: budizem med podobo in izkustvom

Rubrike

Študije

Licenca

Avtorske pravice (c) 2022 Nina Petek, Jan Ciglenečki

Creative Commons licenca

To delo je licencirano pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi 4.0 mednarodno licenco.

Avtorji, ki želijo, da se njihov članek objavi v reviji, se strinjajo z naslednjimi pogoji:

  1. Pisci besedila potrjujejo, da so avtorji oddanega članka, ki bo predvidoma izšel v reviji Ars & Humanitas v okviru Znanstvene založbe Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana) z navedbo mojega avtorstva z imenom in priimkom. O likovno-grafični in tehnični opremi dela ter o pogojih njegovega trženja odloča založnik.
  2. Avtorji jamčijo, da je delo njihova avtorska stvaritev, da na njem ne obstajajo pravice tretjih oseb in da z njim niso kršene kakšne druge pravice. V primeru zahtevkov tretjih oseb se avtorji zavezujejo, da bodo varovali interese založnika ter mu povrnil škodo in stroške.
  3. Avtorji obdržijo materialne avtorske pravice ter založniku priznajo pravico do prve izdaje članka z licenco Creative Commons Attribution-ShareAlike 4.0 International License (priznanje avtorstva in deljenje pod istimi pogoji). To pomeni, da se tako besedilo, slike, grafi in druge sestavine dela lahko prosto distribuirajo, reproducirajo, uporabljajo, priobčujejo javnosti in predelujejo, pod pogojem, da se jasno in vidno navede avtorja in naslov tega dela in da se v primeru spremembe, preoblikovanja ali uporabe tega dela v svojem delu, lahko distribuira predelava le pod licenco, ki je enaka tej.
  4. Avtorji lahko sklenejo dodatne ločene pogodbene dogovore za neizključno distribucijo različice dela, objavljene v reviji, (npr. oddaja v institucionalni repozitorij ali objava v knjigi) z navedbo, da je bilo delo prvič objavljeno v tej reviji.
  5. Pred postopkom pošiljanja ali med njim lahko avtorji delo objavijo na spletu (npr. v institucionalnih repozitorijih ali na svojih spletnih straneh), k čemur jih tudi spodbujamo, saj lahko to prispeva k plodnim izmenjavam ter hitrejšemu in obsežnejšemu navajanju objavljenega dela.